Jedro

Pravil za razdružitev solastninske skupnosti zakon izrecno ne določa, s tem, ko je pri ugotavljanju deljivosti in upravičenega interesa sodišče izhajalo iz celote nepremičnin, pa je v danem primeru v največji možni meri upoštevalo zakonsko primarnost razdružitve v naravi. Pritožbene navedbe ne nudijo podlage za sklepanje, da s sprejeto odločitvijo ne bi bilo vzpostavljeno ustrezno ravnotežje med interesi udeležencev ali da bi bila spregledana katera od prvin ustavno varovane pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave).

Pri iskanju rešitve, ki bo v največji možni meri upoštevalo nasprotna interesa udeležencev, je sodišče pravilno kot primarno upoštevalo, naj vsak od njiju dobi del parcel v naravi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotni udeleženki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo,

(1) da se nepremičnine v solasti udeležencev razdelijo tako, - da prvi predlagatelj prejme parcele 957, 933/1 in 933/2, vse k. o. A., - da drugi predlagatelj prejme parceli 1594/5 in 1594/7, obe k. o. B., - da prva nasprotna udeleženka prejme parceli 1594/6 in 1594/4, obe k. o. B., - da druga nasprotna udeleženka prejme parcelo 1594/8, k. o. B. (1. točka izreka),

(2) da je prva nasprotna udeleženka v treh mesecih od pravnomočnosti sklepa dolžna prvemu predlagatelju plačati 13.080,83 EUR, drugemu predlagatelju 11.231,34 EUR in drugi nasprotni udeleženki 45.894,44 EUR, z obrestmi, določenimi v izreku, ter ustanovilo zastavno pravico na parceli te udeleženke v korist ostalih (3. in 4. točka izreka),

(3) da se v korist parcel 1594/6 in 1594/8 ob severozahodni meji parcele 1594/5 v širini 1 m in ob severovzhodni meji te parcele v širini 2,5 m vzpostavi služnostna pot hoje in vožnje z vsemi vozili (5. točka izreka),

(4) da se v korist parcele 1594/8 prek parcele 1584/6 ustanovi služnost poti, hoje in vožnje z vsemi vozili v pasu 3 m po južni meji parcele (6. točka izreka).

2. Nasprotni udeleženki v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljata vse pritožbene razloge. Predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Kot solastnici sta upravičeni tudi do dela nepremičnin v k. o. B., ki jih je mogoče fizično deliti. Njun skupni solastninski delež na teh nepremičninah je 16/20, dejansko pa v k. o. B. ne dobita ničesar oziroma ne dobita zanju življenjsko pomembne parcele 1594/4. Gre za kmetijsko zemljišče, ki ga je druga nasprotna udeleženka uporabljala za živinorejo. Njen sin, ki je izvrševal to dejavnost, je z namenom rabe kmetijskega zemljišča dokončal biotehnično fakulteto in je nosilec kmetije, sedaj pa je ostal brez zemljišča. Kot večinski solastnici sta upravičeni, da dobita ustrezen delež v naravi. Ni pravično niti ni pravno ustrezno, da se različne vrste zemljišč medsebojno pobotava. Dokazali sta, da imata na parcelah 1594/2 in 1594/3 večji solastninski delež, da je sin nasprotne udeleženke nosilec kmetije in zemljišče potrebuje za njeno ohranitev, da je dostopna pot preozka in da nimata zagotovila, da bosta od občine prejeli možnost dostopa. Sodišče je v 19. in 20. točki obrazložitve povozilo zakonske določbe in življenjsko stališče pritožnic. Glede na 1/10-ski delež prvega predlagatelja glede parcele 1594/3, ki meri 4.431 m2, mu v naravi pripada 443,1 m2 zemljišča, po izpodbijanem sklepu pa mu gre 3.984 m2. Taka delitev je že na prvi pogled nesprejemljiva. Ni jasno, kako lahko iz parcele v velikosti 4.431 m2 (1594/3) nastaneta parceli v izmeri 3.984 m2 in 745 m2, kar skupaj znese 4.729 m2. Delitev premoženja ne more biti taka, da en predlagatelj prejme kmetijsko zemljišče in praktično celotno parcelo 1594/3, na kateri je imel 1/10-ski delež, drugi predlagatelj prejme obe parceli v k. o. A., na katerih ima 1/5-ski delež, nasprotni udeleženki pa prejmeta stanovanjski objekt in morata izplačati predlagatelja, na zemljiščih pa izgubita vso solastninsko pravico. Taka razdelitev je iz neba nepravična.

Sodišče ne sme vzeti celotnega premoženja kot enovitega in ga deliti s poračunavanjem. Vsaka parcela je samostojna. Na vsaki so solastninski deleži različni. Ker se zemljišča lahko delijo v naravi, je treba vsako zemljišče deliti skladno s solastninskim deležem. Ker je nasprotnima udeleženkama proti njuni volji odvzet solastninski delež na določenih parcelah in ker se nista strinjali s poračunavanjem kmetijskega zemljišča s stavbnim, ampak sta delež na stavbnem zemljišču pripravljeni izplačati, je s sprejetim načinom delitve kršena lastninska pravica. Ne gre za kaprico pritožnic, ampak za pravico do ekonomske uporabe zemljišča za kmetijsko dejavnost, za preživetje kmetije in družine nasprotnih udeleženk. Samovoljen odvzem lastninske pravice kaže na to, da sta kot ženski še vedno manjvredni solastnici kot oba moška solastnika. Iz obražitve ne izhaja utemeljen razlog za odvzem. Družina druge nasprotne udeleženke se že ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, prvi predlagatelj pa je izjavil, da ima interes ukvarjati se s sadjarstvom. Ukvarjanje s sadjarstvom z nekaj sadnimi drevesi pomeni, da se vsi, ki imamo vrt z enim sadnim drevesom, ukvarjamo s sadjarstvom.

Izvedena delitev ni sklada s Stvarnopravnim zakonikom (v nadaljevanju SPZ); mogoča je le v primeru, da se stranke o njej strinjajo. Po zakonu ima v primeru različnih predlogov prednost tisti, ki ga določi sodišče ob upoštevanju velikosti idealnih deležev, dosedanje rabe in potreb solastnikov. Predhodne rabe zemljišča prek deleža posameznega solastnika sodišče ne bi smelo upoštevati v dobro takemu nepoštenemu solastniku.

3. Predlagatelja nista odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvotni udeleženci postopka so bili brata in sestri ter njihov oče; po očetovi smrti so v postopku ostali udeleženi otroci. Predmet delitve so zemljišča v k. o. A., ki so jih udeleženci pridobili z dedovanjem po materi oziroma ženi, in zemljišča v k. o. B., ki so jih deloma prav tako podedovali, deloma pa sta jih nasprotni udeleženki pridobili že prej na podlagi izročilne pogodbe, sklenjene z očetom. Med postopkom je oče svoje solastninske deleže odsvojil prvi nasprotni udeleženki. Tri parcele v k. o. B. so kmetijske; prvotno parcelo 1594/2, ki je s sklepom razdeljena na parceli 1594/7 in 1594/8, sta sestavljala kmetijski del v velikosti 300 m2 in stanovanjski del (hiša s pripadajočim zemljiščem, ki jo uporablja prva nasprotna udeleženka) v velikosti 263,29 m2; parcelo 1594/3, ki je na podlagi sklepa razdeljena na parceli 1594/5 in 1594/6, sta sestavljala kmetijski del v velikosti 4.104 m2 in stanovanjski del v velikosti 217 m2 (gospodarsko poslopje, predelano v stanovanjske prostore, in kozolec); parcela 1594/4 je v naravi dovozna pot. 6. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, - da je solastninska skupnost nastala z dedovanjem po starših udeležencev in jih zato sodišče deli kot kompleks nepremičnin, - da ima delitev v naravi (z izplačilom razlike v vrednosti) prednost pred prevzemom stvari s strani enega od solastnikov, - da je glede parcel v k. o. A. interes izrazil le drugi predlagatelj in se zato dodelijo njemu, razliko do vrednosti solastninskih deležev pa prejme v denarju, - da so glede parcel v k. o. B. izrazili interes prvi predlagatelj (glede jugozahodnega dela parcele 1594/2, s katerim bi zaokrožil zemljišča v svoji lasti), prva nasprotna udeleženka, ki živi v stavbi na tej parceli, in druga nasprotna udeleženka, ki živi v stavbi na parceli 1594/3, - da trditev nasprotnih udeleženk, da sta parceli 1594/2 in 1594/3 nujno potrebni za ohranitev kmetije, katere nosilec je sin druge nasprotne udeleženke, in za ohranitev dostopne poti, ki poteka prek parcele 1594/4, ne pretehta nad tem, da se opravi fizična delitev, če je ta možna, - da se z oddelitvijo kmetijskega dela parcele 1594/2 vrednost tega dela zemljišča ne bi zmanjšala, - da s parcelacijo parcel 1594/2 in 1594/3 nasprotni udeleženki ohranita stanovanjska dela teh parcel (1594/6 in 1594/8), prvi predlagatelj pa dobi kmetijski del (1594/7 in 1594/5), - da se za zagotovitev dostopne poti do parcele 1594/6 in do javne ceste drugi nasprotni udeleženki dodeli parcela 1594/4 in ustanovi služnost po robu parcele 1594/5, - da skupna vrednost parcel v k. o. A. znaša 17.800,16 EUR in da vrednost deležev vsakega od predlagateljev in druge nasprotne udeleženke znaša po 3.560,03 EUR, vrednost deleža prve nasprotne udeleženke pa 7.120,06 EUR, - da skupna vrednost parcel v k. o. B. znaša 273.209,61 EUR (vrednost kmetijskega dela parecele 1594/2 znaša 939,90 EUR, stanovanjskega dela pa 199.070 EUR; vrednost kmetijskega dela parcele 1594/3 znaša 12.857,89 EUR, vrednost stanovanjskega dela pa 43.210 EUR) in da vrednost deležev vsakega od predlagateljev v k. o. B. znaša 27.320,96 EUR, prve nasprotne udeleženke 122.944,33 EUR, druge nasprotne udeleženke pa 95.623,36 EUR, - da je prva nasprotna udeleženka prejela zemljišča v vrednosti, višji od vrednosti svojih deležev, ostali udeleženci pa manj od vrednosti svojih deležev, in jim je zato dolžna izplačati razliko, - da je drugi predlagatelj pridobil zemljišča v vrednosti 17.800,16 EUR in mu do dopolnitve deleža pripada še 13.080,83 EUR, - da je prvi predlagatelj prejel zemljišča v vrednosti 1.590,04 EUR in 18.059,61 EUR in mu do dopolnitve deleža pripada še 11.231,34 EUR, - da je druga nasprotna udeleženka prejela zemljišča v vrednosti 39.272,95 EUR in 14.016 EUR in ji do dopolnitve deleža pripada še 45.894,44 EUR, - da je prva nasprotna udeleženka prejela zemljišče v vrednosti 200.271,01 EUR, tako da je presežek v višini 70.206,62 EUR dolžna plačati ostalim solastnikom.

7. V skladu s 70. členom SPZ sodišče odloči o načinu delitve tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičeni interes. Če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina; na predlog solastnika lahko sodišče odloči, da namesto prodaje stvar pripade njemu, če izplača ostale solastnike.

8. Neutemeljen je očitek o zmotnosti stališča, da se nepremičnine delijo kot celota. Udeleženci so nepremičnine pridobili deloma z dedovanjem, deloma s pogodbo. Ni izkazano, da bi v zapuščinskem postopku prišlo do delitve zapuščine. Gre torej za kombinacijo solastninske in skupnolastninske skupnosti. Za razdružitev skupne lastnine zakon izrecno predvideva, da se lastnikom dodelijo posamezne stvari, pri čemer sodišče upošteva potrebe udeležencev in njihove upravičene interese na posameznih stvareh, kot izhajajo iz zakona ali namena stvari (128. člen Zakona o nepravdnem postopku1 – v nadaljevanju ZNP2). Pravil za razdružitev solastninske skupnosti zakon izrecno ne določa, s tem, ko je pri ugotavljanju deljivosti in upravičenega interesa sodišče izhajalo iz celote nepremičnin, pa je v danem primeru v največji možni meri upoštevalo zakonsko primarnost razdružitve v naravi. Pritožbene navedbe ne nudijo podlage za sklepanje, da s sprejeto odločitvijo ne bi bilo vzpostavljeno ustrezno ravnotežje med interesi udeležencev ali da bi bila spregledana katera od prvin ustavno varovane pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave).

9. Pritožnici sta šele tik pred zaključkom postopka podali predlog, naj se deli vsaka od nepremičnin posebej, prej pa sta ves postopek, to je več kot 12 let, podajali različne predloge, ki so vsi izhajali iz celote nepremičnin. Interesa za dodelitev parcel v k. o. A. nista zatrjevali, glede nepremičnin v k. o. B. pa sta ves čas zastopali stališče, naj vsaki od njiju pripade tista od parcel, na kateri stoji stavba, ki jo uporabljata za bivanje. Razlogov, zaradi katerih odstopata od tega njunega predloga, nista podali. Zadnji predlog sta utemeljili zgolj z davčnimi razlogi, o katerih se je sodišče prve stopnje izreklo. Stališču o neutemeljenosti teh razlogov v pritožbi ne nasprotujeta. Predlog, naj se deli vsaka nepremičnina posebej, je tako mogoče ovrednotiti le kot zavlačevanje postopka, ki mu sodišče ne more nuditi pravnega varstva.

10. Pritožbeno stališče o zmotnosti odločitve, ker bi morali dobiti ustrezen delež v naravi, ni utemeljen. Očitek prve nasprotne udeleženke ni utemeljen že iz razloga, ker vrednost nepremičnin, ki ji pripadejo po delitvi, znatno presega vrednost njenega solastninskega deleža. Sicer pa je pravilno stališče v izpodbijanem sklepu, da je v primeru deljivosti nepremičnine treba poiskati rešitev, po kateri vsak od solastnikov dobi del v naravi. Zavzemanje druge nasprotne udeleženke, da prvi predlagatelj, ki je izrazil interes za pridobitev dela parcel 1594/2 in 1594/3, ne dobi v naravi ničesar, je zato neutemeljeno.

11. Sodišče je pri delitvi pravilno izhajalo iz vrednosti nepremičnin. Pritožbena navedba, ki vzporeja velikost deleža s površino nepremičnin, je očitno neutemeljena. Ne upošteva, da je vrednost nepremičnin različna.

12. V oceni o nepravičnosti sprejete odločitve pritožnici zanemarita, da interesa za pridobitev dela parcel v k. o. B. v naravi ni izrazila le druga nasprotna udeleženka, ampak tudi drugi predlagatelj. Tako kot interesa nasprotne udeleženke tudi predlagateljevega interesa ni mogoče ovrednotiti kot kaprice (samovolje). Tako kot pritožnica je tudi on podal navedbe o tem, kako namerava uporabljati to zemljišče. Pri iskanju rešitve, ki bo v največji možni meri upoštevalo nasprotna interesa udeležencev, pa je sodišče pravilno kot primarno upoštevalo, naj vsak od njiju dobi del parcel v naravi.

13. Pritožbene navedbe ne nudijo podlage za sklepanje, da je s sprejeto odločitvijo sodišče diskrimiralo nasprotni udeleženki na podlagi spola. Okoliščine, upoštevane pri odločitvi, niso v ničemer povezane s spolom udeležencev. Trditev, da od nepremičnin v k. o. B. nista dobili ničesar, je očitno neutemeljena. Vsaki od njiju je pripadel stavbni del teh nepremičnin.

14. Tudi navedbe o neskladju med velikostjo prvotne parcele in seštevkom velikosti iz nje nastalih parcel niso utemeljene. Izvedenka je v mnenju pojasnila, da so bile površine novih parcel v skladu z Zakonom o katastru nepremičnin (ZKN)3 izračunane iz točk katastra nepremičnin in da meje niso urejene ter da zaradi tega lahko pride do spremembe površin. V postopku pred sodiščem prve stopnje pritožnici nista nasprotovali izvedenskemu mnenju. Sodišče je izvedenkino pojasnilo moglo šteti kot ustrezno utemeljitev razkoraka med velikostjo prvotne ter iz nje nastalih parcel. 15. Utemeljenosti očitka, da sodišče ne bi smelo upoštevati predhodne rabe zemljišča prek deleža, ni mogoče preizkusiti. V pritožbi ni obrazložen in ni mogoče ugotoviti, na katere razloge v izpodbijanem sklepu se nanaša. 16. Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

17. Ker pritožnici s pritožbo nista uspeli, sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in s 37. členom ZNP).

1 Uradni list SRS, št. 30/86 in nasl. 2 Ki se na podlagi 216. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19 – ZNP-1) uporablja v tem postopku. 3 Uradni list RS, št. 54/21.