Jedro

Pogoj za plačilo zborničnega prispevka je članstvo v zbornici. V zadevi je sporno, ali je tožnik bil v letu 2012 član Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Iz dopisa z dne 25. 2. 2014 izhaja, da tožnik ni bil nikoli zavarovan kot zavarovanec, ki opravlja samostojno kmetijsko dejavnost ter da je bil dejansko vključen v prostovoljno zavarovanje kot brezposelna oseba. Omenjena ugotovitev se po presoji sodišča v celoti sklada z navedbami in dokazili tožnika v tožbi. Tožena stranka je torej nepravilno ugotovila dejansko stanje zadeve in zanj nepravilno uporabila materialno pravo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije št. 10-104752/2012 z dne 10. 5. 2013 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 342,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je kot prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi odmerila tožniku zbornični prispevek za leto 2012 v znesku 5,34 EUR na osnovi tega, ker je pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet. Obveznosti je dolžan poravnati tožnik v 30 dneh po izdaji odločbe po priloženem plačilnem nalogu. V primeru izterjave neplačanega zborničnega prispevka se zaračunajo tožniku zamudne obresti in stroški izterjave.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. Skliceval se je na določila Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (ZKGZ), in sicer na 8. in 25.a člen. Drugostopenjski organ je še poudaril, da je bil tožnik član Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter da se iz članstva ni mogoče izpisati.

Tožnik je vložil tožbo, v kateri navaja, da nikoli ni bil pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet, saj je trenutno pokojninsko in invalidsko zavarovan kot upokojenec, pred upokojitvijo pa je bil pokojninsko in invalidsko zavarovan najprej iz naslova delovnega razmerja v bivši A. d.d. oziroma po prenehanju delovnega razmerja iz naslova nadomestila za brezposelne oziroma za čas čakanja na delo, ki mu ga je brezposelnemu invalidu II. kategorije izplačeval ZPIZ oziroma si je sam iz nadomestila, ki mu ga je izplačeval ZPIZ, plačeval pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar ne kot kmet. Tožnik ugotavlja, da je tožena stranka nepravilno ugotovila dejansko stanje ter kršila določila postopka. Tožnik je tožbi priložil tudi dokumentacijo, iz katere izhaja, da je bil tožnik kot inženir strojništva do stečaja A. v delovnem razmerju v navedenem podjetju, nato pa je bil do odjave iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja dne 24. 12. 2012, do katere je prišlo zaradi upokojitve, zavarovan kot brezposelna oseba – invalid II. kategorije. Tožnik je tudi sam opravil dodatne poizvedbe na ZPIZ Ljubljana. V odgovoru na navedene poizvedbe je bilo tožniku sporočeno, da po ponovno izvedenem ugotovitvenem postopku, po vpogledu v dosje ter po pregledu arhivske dokumentacije zavoda izhaja, da nikoli ni bil zavarovan kot zavarovanec, ki opravlja samostojno kmetijsko dejavnost. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi.

Tožba je utemeljena.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil tožniku odmerjen zbornični prispevek v pavšalnem znesku 5,34 EUR. Pravna podlaga za odmero je ZKGZ je 8. člen, ki določa obvezno in prostovoljno članstvo v zbornici. 25.a člen istega zakona določa zavezance za plačilo zborničnega prispevka, ki so a) fizične osebe, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmetje ter b) fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in ne izpolnjujejo pogoje za obvezno članstvo, so pa bile na lastno zahteve sprejete v članstvo zbornice.

Pogoj za plačilo zborničnega prispevka je torej članstvo v zbornici. V zadevi je sporno, ali je tožnik bil v letu 2012 član Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je v prvem dopisu z dne 12. 2. 2014 na poizvedbo Kmetijsko gozdarske zbornice v zvezi s statusom tožnika kot zavarovanca navedel, da naj bi bil tožnik zavarovan kot kmet do 24. 12. 2012, ko se je odjavil. Iz novega dopisa Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 25. 2. 2014 pa izhaja, da so izvedli ponovni ugotovitveni postopek in da tožnik ni bil nikoli zavarovan kot zavarovanec, ki opravlja samostojno kmetijsko dejavnost in da je bila v prvotnem dopisu šifra vrste prostovoljnega zavarovanja 106 napačno navedena, podlaga zavarovanja 007 pa pravilna ter da je bil tožnik dejansko vključen v prostovoljno zavarovanje kot brezposelna oseba, vpisana v evidence pri ZRSZ v obdobju od 14. 3. 1996 do 24. 12. 2012. Omenjena ugotovitev se po presoji sodišča v celoti sklada z navedbami in dokazili tožnika v tožbi. Tožena stranka je torej nepravilno ugotovila dejansko stanje zadeve in zanj nepravilno uporabila materialno pravo.

Sodišče je zato tožbi tožeče stranke ugodilo ter na podlagi 2. točke 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo organu prve stopnje, da o zadevi ponovno odloči. O stroških postopka je ob upoštevanju DDV odločalo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13).