Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba U 1389/93-7

ECLI:SI:VSRS:1995:U.1389.93.7 Upravni oddelek

komasacija izvršba
Vrhovno sodišče
11. oktober 1995
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za kmetijstvo pristojni upravni organ, ki izda odločbo o novi razdelitvi zemljišč v komasacijskem postopku, seznani komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča iz komasacijskega sklada v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem. S tem, ko so dodeljena zemljišča po vročitvi komasacijske odločbe v naravi pokazana komasacijskim udeležencem, se po zakonu šteje, da so na njih nastopili posest ter imajo proti prejšnjemu lastniku posestno varstvo po določbah zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Prisilna izvršba po ZUP bi prišla v poštev, če bi bilo ovirano pokazanje (in prevzem v posest) zemljišča po komasacijski odločbi.

Izrek

1. Tožba tožnika se zavrže. 2. Tožbi tožnice se ugodi in se odločba Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo z dne 4.10.1993 odpravi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnice zoper sklep Sekretariata za kmetijstvo občine z dne 20.7.1993. Z navedenim sklepom je upravni organ prve stopnje ugotovil, da je odločba, s katero je komasacijski udeleženki iz komasacijskega sklada dodeljena v začasno posest in obdelavo parcela številka ..., tožnikoma kot komasacijskima udeležencema pa naložena opustitev posesti in obdelave dela parc. štev. ..., ki je prešel v sestav parcele štev. ..., postala izvršljiva. Z navedenim sklepom je bila dovoljena izvršba in tožnikoma zagrožena denarna kazen, če se ne bosta ravnala po naloženi obveznosti. Tožena stranka je ugotovila, da je sklep o dovolitvi izvršbe pravilen in zakonit in da niso podani pritožbeni razlogi, ki sta jih uveljavljala tožnika. Po 2. odstavku 95. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) morajo komasacijski udeleženci prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča iz komasacijskega sklada v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. Po 3. točki 2. odstavka 270. člena zakona o splošnem upravnem postopku postane odločba prve stopnje izvršljiva, ko se vroči stranki, če pritožba ne zadrži izvršitve. V 2. točki odločbe o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada z dne 15.1.1991 in nadomestne odločbe z dne 2.12.1992 je določeno, da so komasacijski udeleženci dolžni prevzeti po tej odločbi dodeljena zemljišča v začasno posest in uporabo takoj po vročitvi te odločbe, dosedanja pa prepustiti v tej odločbi predvidenim lastnikom. Ker je odločba organa prve stopnje bila vročena tožnici, pritožba zoper njo pa po 2. odstavku 95. člena zakona o kmetijskih zemljiščih ne zadrži izvršbe, je navedena odločba postala izvršljiva.

Tožnika izpodbijata napadeno odločbo zato, ker sta mnenja, da gre za zelo občutljive zadeve in ker o pritožbi zoper odločbo o komasaciji še ni bilo odločeno ter je zato izvršba preuranjena, ne glede na to, da po zakonu pritožba zoper odločbo o komasaciji ne zadrži izvršbe, saj upravni organ lahko izvršbo iz utemeljenih razlogov zadrži. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka vztraja pri izpodbijani odločbi iz v njej navedenih razlogov ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožbo tožnika je bilo treba zavreči, ker tožnik zoper odločbo organa prve stopnje ni vložil pritožbe oziroma ni bil stranka v pritožbenem postopku, kar pomeni, da se z izpodbijano odločbo očitno ni posegalo v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Izpodbijano odločbo je bilo treba odpraviti iz naslednjih razlogov: Po 1. in 2. odstavku 93. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list SRS štev. 1/79, 1/81, 11/86, 17/86 /prečiščeno besedilo/ in Uradni list RS štev. 9/90 in 5/91) izda najpozneje v treh mesecih po končani obravnavi ugovorov, predlogov in pripomb (v času razgrnitve predloga načrta nove razdelitve zemljišč) za kmetijstvo pristojni upravni organ odločbo o novi razdelitvi zemljišč ter seznani komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča iz komasacijskega sklada v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen, če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve. S tem ko so dodeljena zemljišča po vročitvi komasacijske odločbe v naravi pokazana komasacijskim udeležencem, se po zakonu šteje, da so na njih nastopili posest. Od tedaj dalje ima komasacijski udeleženec proti prejšnjemu lastniku zemljišča posestno varstvo po določbah zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ štev. 6/80, 20/80, 36/90). Kot izhaja iz 1. in 2. odstavka 93. člena ZKZ, mora biti z odločbo dodeljeno zemljišče pokazano komasacijskemu udeležencu po uradni dolžnosti. Iz podatkov spisov pa ni razvidno, ali je bilo sporno zemljišče komasacijski udeleženki po izdaji odločbe o novi razdelitvi zemljišč pokazano ali ne, da bi bilo navedeno dejanje upravnega organa - pokazanje zemljišča kakorkoli ovirano in bi bila zato potrebna prisilna izvršba. Ti okoliščini tudi v izpodbijani odločbi nista ugotovljeni, sta pa bistveni, ker bi lahko vplivali na rešitev zadeve.

Ker glede na navedeno sodišče ni moglo rešiti spora, je na podlagi 2. odstavka 39. člena zakona o upravnih sporih tožbi tožnice ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, tožbo tožnika pa je sodišče zavrglo na podlagi 3.točke prvega odstavka 30. člena istega zakona. Zakon o upravnih sporih in zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih je sodišče skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS štev. 1/91.I) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia