Jedro

V postopku za uveljavljanje pravic po ZDen se uporablja ZUP/86. Zato razmerje med določbama drugega odstavka 125. člena ZUP/86 in 129. členom ZUP ni pomembno pravno vprašanje.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je zoper citirano prvostopenjsko sodbo vložila revizijo po odvetniku. Dovoljenost revizije utemeljuje z izpolnjevanjem pogojev iz 1. do 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo tožnikov (revidentov) zoper sklep Upravne enote Ljubljana z dne 30. 8. 2007, s katerim je prvostopni organ na podlagi določbe drugega odstavka 125. člena ZUP/86 zavrgel njihovo zahtevo za denacionalizacijo podržavljenih kmetijskih zemljišč parc. št. ...,... in ..., vse k. o. ..., saj je ugotovil, da za predmetno premoženje poteka (tudi) sodni postopek pred pristojnim sodiščem, revidenti pa niso predložili dokaza o ustavitvi postopka pred sodiščem, kar bi bil pogoj za nadaljevanje upravnega postopka. Tožena stranka je z odločbo z dne 26. 5. 2008, prvostopenjski sklep potrdila.

4. Po določbi drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008 in Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. V obravnavani zadevi gre za denacionalizacijo, pri čemer pa je sporna procesna odločitev prvostopnega upravnega organa oziroma pravilna uporaba procesne določbe drugega odstavka 125. člena ZUP/86. 6. Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato načelno ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti, v obravnavani zadevi pa je sporno samo procesno vprašanje (zavrženje zahteve tožnikov za denacionalizacijo podržavljenih kmetijskih zemljišč). To pa ni zahtevek, ki bi bil izražen v denarni vrednosti. Za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je namreč pogoj, da je pravica stranke izražena v denarni vrednosti.

7. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizije dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Upoštevaje trditveno in dokazno breme, ki je na strani revidenta, upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 v upravnem sporu primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, pa je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem. Skladno z določbami četrtega in petega odstavka 367. b člena ZPP mora revident v reviziji natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

8. Revidenti v reviziji kot pomembno pravno vprašanje izpostavljajo definiranje razmerja med določbami 125. člena ZUP/86 in 129. člena ZUP. Poudarjajo, da gre za pomembno pravno vprašanje, zlasti zaradi poenotenja sodne prakse in pravne teorije, saj odločitev sodišča prve stopnje (in judikati Vrhovnega sodišča, ki jih navajajo revidenti) odstopa od stališč pravne teorije.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča pravno vprašanje, ki ga izpostavljajo revidenti, ni pomembno za rešitev obravnavane zadeve. Na podlagi določbe drugega odstavka 6. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen se v postopkih za uveljavljanje pravic po ZDen uporablja Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 47/86), če ZDen ne določa drugače. Prvostopni upravni organ je svojo odločitev oprl na določbe drugega odstavka 125. člena ZUP/86. Glede zavrženja zahteve denacionalizacijskega upravičenca v primerih, kadar je upravičenec zahteval vrnitev premoženja v nepravdnem in upravnem postopku istočasno, obstoji sodna praksa Vrhovnega sodišča (sodbi U 50/93 z dne 23. 3. 1994 in U 852/94 z dne 12. 6. 1996). Odločitev prvostopnega sodišča v izpodbijani sodbi od stališča Vrhovnega sodišča ne odstopa. Po presoji Vrhovnega sodišča razmerje med določbo drugega odstavka 125. člena ZUP/86 in 129. člena ZUP ni pomembno pravno vprašanje za rešitev predmetnega upravnega spora, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice revidenti utemeljujejo z dejstvom, da na njihovo zahtevo zaradi vrnitve nepremičnin teče pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani sodni postopek, ki pa še ni pravnomočno končan, in dokler ne bo, revidenti ne bodo gotovi, ali bo sploh prišlo do vrnitve nepremičnin. V takem primeru bi imela izpodbijana sodba sodišča prve stopnje za njih zelo hude posledice.

11. Revidenti s podanimi navedbami niso izpolnili trditvenega in dokaznega bremena o izpolnjevanju pogoja za dovoljenost revizije. Pri denacionalizaciji gre le za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zato bi morali revidenti navesti, katere konkretne posledice lahko za njih nastanejo zaradi zavrnitve denacionalizacijskega zahtevka. Šele tako bi sodišče lahko presodilo, ali ima izpodbijana odločitev za njih res zelo hude posledice. Tega pa revidenti s citiranimi navedbami niso izkazali. Glede na navedeno tudi niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 12. Ker revidenti niso izkazali zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo zavrglo kot nedovoljeno.