Jedro

Pristojni inšpekcijski organ izda v primeru, če proizvodi, ki so dani v promet, ne ustrezajo predpisom, izdanim na podlagi SZta, odločbo, s katero prepove promet takih proizvodov, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1366/99-11 z dne 20.9.2000.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS), zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 22.6.1999, s katero je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo tržnega inšpektorja Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Ljubljana, z dne 8.9.1998. Z navedeno odločbo je tržni inšpektor na podlagi 13. -člena Zakona o tržni inšpekciji (Uradni list RS, št. 20/97, v nadaljevanju ZTI) v zvezi z 28. členom Zakona o standardizaciji (Uradni list RS, št. 1/95, v nadaljevanju ZSta), tožeči stranki naložil odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti za elektronske aparate za gospodinjstvo in podobno uporabo, in sicer: za barvne televizijske sprejemnike znamke Sony tip KV 29 x1, Sony tip KV 29 C1, Roadstar tip CTV 1400XT ter Panasonik tip TX-21S3 in videorekorder znamke Sony tip SLV-E-820, to je, pridobiti predpisana certifikata: atest glede povzročanja radiofrekvenčnih motenj in atest za varnost (1. točka izreka) ter zavezancu (B. d.o.o. L.) prepovedal promet proizvodov, naštetih v 1. točki izreka, ker zanje kot uvoznik nima veljavnih certifikatov glede radiofrekvenčnih motenj in glede varnosti (2. točka izreka).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da med strankama ni sporno, da je tožeča stranka prodajala navedene televizijske sprejemnike in videorekorderje brez atesta glede povzročanja radiofrekvenčnih motenj in atesta za varnost. Za tožečo stranko je sporna le pravna podlaga za izdajo odločbe organa prve stopnje in posledično tudi odločbe tožene stranke, to je veljavnost Odredbe o obveznem atestiranju električnih aparatov za gospodinjstvo in podobno uporabo (Uradni list SFRJ,št. 8/-87, v nadaljevanju Odredba). Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka v obravnavanem primeru pravilno uporabila materialno pravo. Po 1. odstavku 31. člena ZSta se do izdaje tehničnih predpisov iz tega zakona oziroma drugih zakonov, kot republiški predpis smiselno uporabljajo tisti zvezni predpisi nekdanje SFRJ, ki so bili izdani na podlagi Zakona o standardizaciji (Uradni list SFRJ, št. 37/88 in 23/91, v nadaljevanju Zsta/88), ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi -Ustavnega zakona o izvedbi temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) in veljajo tisti predpisi, ki so bili po tem datumu izdani v Republiki Sloveniji. Odredba je bila izdana na podlagi Zakona o standardizaciji (Uradni list SFRJ, št. 38/77 in 11/80, v nadaljevanju ZSta/77). V prehodnih in končnih določbah ZSta/88 je določeno, da se predpisi, izdani na podlagi ZSta/77 uskladijo z ZSta/88 v dveh letih po uveljavitvi tega zakona. Odredba je bila re-s izdana na podlagi ZSta/77 in na podlagi kasnejšega zakona ZSta/88 ni bila usklajena, vendar iz besedila ZSta/88 ne izhaja, da bi veljavnost Odredbe prenehala po tem roku, zato se še vedno uporablja kot veljavni predpis. Določba 2. odstavka 86. člena ZSta/88 določa le rok za uskladitev predpisov, izdanih na podlagi prejšnjega ZSta, ne določa pa, da ti predpisi prenehajo veljati v primeru, če do uskladitve ne bi prišlo v danem roku. Zato ni mogoče slediti tožbenemu ugovoru, da se odredba ne more več uporabljati.

Tožeča stranka s pritožbo izpodbija sodbo sodišča prve stopnje zaradi bistvene kršitve določb postopka, ker je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo izdalo brez glavne obravnave. Na glavni obravnavi bi lahko podrobneje prikazala tehnično dokumentacijo k spornim aparatom in dokazala, da v vseh preizkusih opravljeni testi prekašajo merila standardov, ki jih uveljavlja tožena stranka na podlagi za tožnika sporne pravne podlage. Navaja še, da je bil očitani prekršek storjen 16.3.1995 in bi zato morala tožena stranka izdati sklep o zastaranju. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in odpravi upravne akte izpodbijane s tožbo, ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno presodilo zakonitost izpodbijane odločbe tožene stranke v mejah tožbenega zahtevka in za svojo odločitev navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da bi se izognilo ponavljanju, v celoti sklicuje.

V obravnavani zadevi gre za ukrep tržnega inšpektorja po določbi 13. člena ZTI v povezavi z določbo 2. odstavka 28. člena ZSta. Po določbi 13. člena ZTI tržni inšpektor, če pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, katerega izvajanje nadzoruje, z odločbo odredi odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti ter določi rok, v katerem je treba ugotovljene nepravilnosti in pomanjkljivosti odpraviti. V skladu z 2. odstavkom 28. člena ZSta lahko pristojni inšpekcijski organ v primeru, če proizvodi, ki so dani v promet, ne ustrezajo predpisom, izdanim na podlagi tega zakona, izda odločbo, s katero prepove promet takih proizvodov, dokler se pomanjkljivosti ne odpravijo. Po določbah ZSta (2. odstavku 16. člena) ter po določbah Odredbe je za izdelke, ki spadajo v skupino "elektronski aparati za gospodinjstvo in podobno uporabo", za kar gre tudi v obravnavanem primeru, predpisano obvezno certificiranje glede radiofrekvenčnih motenj in glede varnosti.

Kot izhaja iz izpodbijane sodbe in potrjujejo tudi podatki v upravnih spisih, tožnik za navedene izdelke ni pridobil certifikatov (atesta glede povzročanja radiofrekvenčnih motenj in atesta za varnost) v skladu s predpisi, veljavnimi v Republiki Sloveniji, česar niti ne zanika. Ker glede na navedeno tožnik za zakonito trženje z navedenimi izdelki ni imel zahtevanih certifikatov, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilna odločitev upravnih organov, ki ji je sodišče prve stopnje pritrdilo, da se ugotovljene pomanjkljivosti v obravnavanem primeru odpravijo.

Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča ne more vplivati pritožbeni ugovor zastaranja, ki v obravnavani zadevi ni utemeljen. Tudi ni utemeljen očitek bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu zaradi opustitve glavne obravnave. Tožeča stranka je s tožbo ugovarjala le pravni podlagi, na kateri temelji sprejeta odločitev v tem primeru, hkrati pa je izrecno predlagala, naj sodišče odloči brez glavne obravnave. Zato ni podan dejanski stan iz 50. člena ZUS. Po presoji pritožbenega sodišča dejstvo, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi sodilo na seji, tudi ni vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe.

Ker ni podan uveljavljani pritožbeni razlog in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.