Jedro

Tožena stranka je zaradi poslabšanja njenega finančnega stanja izvedla reorganizacijo tako, da je ukinila delovno mesto tehnični direktor in prenesla del nalog tega delovnega mesta na delovno mesto direktorja sektorja nabave ter istočasno spremenila način opravljanja dela direktorja sektorja nabave iz operativnega na strateški nivo, zaradi opisane spremembe pa je povišala stopnjo zahtevnosti tega delovnega mesta na VIII. stopnjo. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen kot direktor sektorja nabave. Ker se je zaradi reorganizacije spremenil opis tega delovnega mesta, tožnik na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi dela na tem delovnem mestu ni več mogel opravljati, ker ga ni bilo. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog v smislu določbe 1. alineo 1. odstavka 88. člena ZDR za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Stranka sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se ugotovi, nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 12. 2012, da ga tožena stranka pozove nazaj na delo in mu prizna vse pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo, ki bi jo prejel, če bi delal, v bruto mesečnem znesku 3.726,27 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I izreka) in odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (točka II izreka).

Zoper sodbo (razen zoper odločitev, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka) se pravočasno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/77 in naslednji) pritožuje tožnik in predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma podredno, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženi stranki naloži, da tožeči stranki povrne pravdne stroške. Navaja, da je sodba sodišča prve stopnje nepravilna in nezakonita in obširno povzema dosedanje navedbe tožeče stranke iz njenih vlog. Ker je sodišče prve stopnje po izvedbi dokaznega postopka zavzelo stališče, da se je zaradi prenove oziroma reorganizacije povišala zahtevnost delovnega mesta direktor sektorja nabave, saj je za opravljanje tega dela predpisana VIII. stopnja izobrazbe, ki je tožnik nima, to jasno pomeni, da to ne more predstavljati poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ampak gre za razlog nesposobnosti. Sodišče prve stopnje je v sodbi zelo skopo povzelo izpovedi predsednika uprave tožene stranke A.A. in priče B.B.. A.A. je jasno povedal, da tožniku ni bila ponujena pogodba o zaposlitvi za prenovljeno delovno mesto zaradi pomanjkanja izobrazbe, priča B.B. pa je poudarila, da glede na tožnikove kvalifikacije in njegov tedanji način dela, takega načina dela ni bil sposoben izpeljati. Nadalje pritožba izpostavlja, da je priča B.B. izvajala pritisk in mobbing nad tožnikom, kar izhaja iz dokumentacije, ki jo prilaga k pritožbi in ki naj jo pritožbeno sodišče šteje kot del pritožbene podlage. Ker pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zakaj je poklonilo vero priči B.B. in ne ostalim pričam in tožniku, se sodba v tem delu ne da preizkusiti, zato je podana kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Po pritožbenem stališču postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku ni bil izpeljan pravilno. Tožnik je sprejel odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov dne 27. 12. 2012, ker naj ne bi bilo več potrebe po opravljanju tožnikovega dela, novi direktor se je na prenovljenem delovnem mestu zaposlil 25. 1. 2013, čeprav v tem času še ni bilo ustrezne sistemizacije. Tako se postavlja vprašanje, če je novi direktor res izpolnjeval pogoje za zasedbo tega delovnega mesta, pa tudi obratno, če tožnik pogojev res ni več izpolnjeval. Novi pravilnik je bil sprejet na upravi družbe šele 24. 5. 2013. Postopek sprejemanja splošnih aktov je določen v 8. členu ZDR, nikjer pa ni določeno, da se lahko obseg delovnih nalog spremni tako, da se s sklepom eno delovno mesto ukine ter se določene naloge kar prenesejo na drugo delovno mesto. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo navedb tožeče stranke glede različnih meril tožene stranke o svojih zaposlenih v zvezi z ukinitvami delovnih mest. Direktor tehničnega sektorja gospod C.C. je bil pred tem kot prodajnik zaposlen v podjetju D. d.d., pa tudi sam predsednik uprave A.A. ne dosega VIII. stopnje izobrazbe. Tožena stranka tudi s svojo politiko poslovanja, ko je od septembra 2012 zaposlila najmanj osem vodilnih kadrov ni izkazala, da je ekonomski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku dejansko obstajal, saj je s tako politiko zgolj povečala in ne zmanjšala svojih stroškov poslovanja. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku je nezakonita tudi zato, ker mu tožena stranka ni ponudila sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, temveč za nižjo izobrazbo. Poleg tega pa bi mu tožena stranka morala pred ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ponuditi možnost ustrezne dokvalifikacije.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, saj nobeden izmed v odgovoru zatrjevanih razlogov ni utemeljen.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa tudi v pritožbi zatrjevane kršitve po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP ne. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožbeno sodišče se z odločitvijo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu sodbe v celoti strinja, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena, pa skladno s 1. odstavkom 360. člena ZPP le še dodaja: Sodba sodišča prve stopnje je ustrezno obrazložena in se da preizkusiti. Vsebuje jasne razloge o odločilnih dejstvih, ki si med seboj niso v nasprotju, zato so pritožbene navedbe o tem, da je bila zagrešena kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP neutemeljena.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka tožniku zakonito, skladno s 1. alineo 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji) redno iz poslovnih razlogov odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Ugotovilo je, da je tožena stranka zaradi poslabšanja njenega finančnega stanja v drugi polovici leta 2012 s sklepoma uprave z dne 19. 12. 2012 in 27. 12. 2012 izvedla reorganizacijo tako, da je ukinila delovno mesto tehnični direktor in prenesla del nalog tega delovnega mesta (storitve s področja nabave in odnosov z dobavitelji energentov in tehničnih materialov) na delovno mesto direktorja sektorja nabave ter istočasno spremenila način opravljanja dela direktorja sektorja nabave iz operativnega na strateški nivo, zaradi opisane spremembe pa je povišala stopnjo zahtevnosti tega delovnega mesta na VIII. stopnjo.

Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen kot direktor sektorja nabave. Ker se je zaradi reorganizacije spremenil opis tega delovnega mesta, tožnik na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi dela na tem delovnem mestu ni več mogel opravljati, ker ga ni bilo, obenem pa tudi ni izpolnjeval pogojev za zasedbo tega delovnega mesta. Tako je obstajal utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka tožniku ni odpovedala pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti, ampak zato, ker dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ni bilo več. Zato so neutemeljene pritožbene navedbe, da je bil resničen odpovedni razlog nesposobnost. Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, če delavec ne dosega pričakovanih rezultatov, ker dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja (2. alinea 1. odstavka 88. člena ZDR). To pomeni, da je delavec zaradi navedenih razlogov nesposoben opravljati delo po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, česar pa v obravnavani zadevi ni bilo. Dela, ki ga je po pogodbi o zaposlitvi opravljal tožnik, ni bilo več in ga tožnik iz tega razloga ni mogel več opravljati, kar pa je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, poslovni razlog po 1. alinei 1. odstavka 88. člena ZDR.

Iz izpovedi predsednika uprave A.A. in članice uprave B.B. res izhaja, da tožniku ni bilo ponujena sklenitev pogodbe o zaposlitvi za prenovljeno delovno mesto direktorja sektorja nabave zaradi pomanjkanja izobrazbe in zato, ker, glede na njegov način dela, dela na prenovljenem delovnem mestu ne bi zmogel. Vendar pritožbeno sodišče še enkrat poudarja, da tudi to ni razlog, ki bi kazal na nesposobnost tožnika opravljati delo po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi in bi mu tožena stranka morala odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, kot to ves čas poudarja pritožba. To je le razlog, zaradi katerega tožena stranka tožniku ni bila dolžna ponuditi pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto, ker zanj ni izpolnjeval pogojev.

Uprava tožene stranke je dne 19. 12. 2012 sprejela sklep (B4), s katerim je ukinila delovno mesto „direktor tehničnega sektorja“ in pri delovnem mestu „direktor sektorja nabave“ razširila opis del in nalog tako, da je dodala „področje nabave in odnosov z dobavitelji na področju energentov in tehničnih materialov“. Dne 27. 12. 2012 je s sklepom temu delovnemu mestu dodala novo nalogo „načrtovanje smernic in strategije nabavne politike družbe in njeno izvajanje“ ter spremenila pogoje za zasedbo tega delovnega mesta in sicer v izobrazbo VIII. stopnje. Tako je bilo na dan podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku (27. 12. 2012) moč ugotoviti, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za zasedbo prenovljenega delovnega mesta. Pri tem ni pomembno, kdaj je bil akt o sistemizaciji delovnih mest tožene stranke dejansko sprejet, ampak kdaj je nastal razlog, na podlagi katerega je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ta pa je nastal že po sprejetju sklepa uprave dne 19. 12. 2012, ko delovnega mesta, za katerega je imel tožnik sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ni bilo več, kar je že obrazloženo v točki 7. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da tožena stranka tožniku ni ponudila ustrezne pogodbe o zaposlitvi. Kot izhaja iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi, je bilo to delovno mesto uvrščeno v VII. tarifni razred. Iz opisa del in nalog izhaja, da se je sicer zahtevala visokošolska univerzitetna izobrazba, za kar so bile predpisane delovne izkušnje štirih let, alternativno pa tudi višješolska izobrazba VI. stopnje in pet let delovnih izkušenj ter srednješolska izobrazba in sedem let delovnih izkušenj. Tožnik je imel srednjo izobrazbo ekonomske smeri in je tako izpolnjeval alternativni pogoj izobrazbe za delovno mesto „direktor sektorja nabave“. Ker se za delovno mesto „komercialist nabave“, ki je bilo tožniku ponujeno z novo pogodbo o zaposlitvi, zahteva VI. stopnja strokovne izobrazbe, je bilo to za tožnika ustrezna zaposlitev. Tožnikovo prejšnje delovno mesto je bilo sicer uvrščeno v VII. tarifni razred, vendar pa je bila stopnja strokovne izobrazbe, ki se je zahtevala, lahko tudi višješolska oziroma srednješolska z ustreznimi delovnimi izkušnjami, kot je že navedeno. Tožniku je bila tako ponujena ustrezna zaposlitev, saj 3. odstavek 90. člena ZDR ni določal, da mora biti plačilo enako. Neutemeljeno pa je od tožene stranke pričakovati, da bi tožniku po tem, ko je z njim v letu 2007 že sklenila sporazum o šolanju (B1), ponudila še dokvalifikacijo, da bi izpolnil izobrazbene pogoje za novo delovno mesto „direktor sektorja nabave“. Glede na to, da je tožnik po poklicu ekonomski tehnik (osebni podatki na l. št. 67), bi izobraževanje trajalo predolgo.

Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožba tožene stranke neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (1. odstavek 351. člena ZPP v zvezi s 353. členom istega zakona).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato skladno s 154. členom ZPP sama krije svoje pritožbene stroške, tožena stranka pa jih krije skladno s 155. členom ZPP, ker z odgovorom na pritožbo k rešitvi ni bistveno pripomogla.