Jedro

Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Dolžnik zgolj z zatrjevanji o tem, da že od leta 2009 biva na drugem naslovu, te domneve, glede na to, da na teh vročilnicah, kar enako velja tudi za vročilnici, ki potrjujeta nadomestno vročitev po prvem odstavku 140. člena ZPP, ni kakršnega koli zaznamka vročevalca, da dolžnik na naslovu vročanja ne živi več, slednji pa v svoji zahtevi tudi ne zatrjuje, da je bilo vročevalcu poznano, da na naslovu xy 18, M., ni več dosegljiv, pa je sodna pisanja na tem naslovu kljub temu izročil članom gospodinjstva, tudi če bi glede na podpis v vročilnicah zgolj s priimkom M. glede vseh spornih sodnih pisanj sklepali o takšni vročitvi, ne zmore izpodbiti. Ker v primeru nepravilne vročitve prekluzivni zakonski rok za vložitev pravnega sredstva niti ne prične teči, dolžnik, tudi v kolikor bi s svojo zahtevo za razveljavitev klavzul o pravnomočnosti uspel, z vložitvijo ugovora zoper sklepe o nadaljevanju izvršbe niti ne bi bil v zamudi. Ker dolžnik pravnega interesa za vrnitev v prejšnje stanje ne izkazuje, že to narekuje odločitev o zavrženju njegovega predloga.

Skladno s prvim odstavkom 185. člena ZIZ se javne dražbe lahko udeležijo le tisti, ki najpozneje tri delovne dni pred dražbo položilo varščino. V skladu z uveljavljenim civilnim štetjem rokov, po katerem se dan dogodka (dražbe) ne všteva v rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji oziroma v obravnavanem primeru prvi prejšnji dan (drugi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bil zadnji dan, ko so zainteresirani ponudniki še lahko vplačali varščino, glede na to, da je javna dražba potekala v petek 22. 6. 2012, četrtek 21. 6. 2012 je bil prvi delovni dan, sreda 20. 6. 2012 pa drugi delovni dan pred dražbo, v torek 19. 6. 2012, to je tretji delovni dan pred dražbo.

Izrek

I. Pritožba dolžnika z dne 26. 9. 2012 se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje In 307/2010 z dne 29. 8. 2012. II. Pritožba dolžnika z dne 29. 9. 2012 se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje In 307/2010 z dne 30. 8. 2012.

Obrazložitev

K I. točki izreka:

1. S sklepom z dne 29. 8. 2012 je sodišče prve stopnje v I. točki izreka zavrnilo predlog dolžnika za razveljavitev pravnomočnosti (sklepov o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, to je prodajo nepremičnin dolžnika parc. št. 158/0, 159/1, 159/2 in 160/0, vse k.o. X, v predmetni (vodilni) izvršilni zadevi ter pristopljenih izvršilnih zadevah upnika – M. In 27/2012, In 28/2012, In 29/2012, In 30/2012 ter In 31/2012), njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je zavrglo (II. točka izreka).

2. Zoper zgornjo odločitev se pravočasno zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja pritožuje dolžnik. Enako kot že v predlogu za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti ter vrnitev v prejšnje stanje vztraja, da z izvršilnimi postopki, ki tečejo zoper njega, ni bil nikoli seznanjen. Ker nikoli ni prejel nobenega sklepa o izvršbi ali nadaljevanju izvršbe, sodišče prve stopnje napačno ugotavlja, da so mu bili vsi sklepi o nadaljevanju izvršbe na naslovu xy 18, M., pravilno vročeni in na teh pravnomočnost pravilno potrjena. Prvi odstavek 140. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), na katerega sodišče prve stopnje opira svoje zaključke o pravilni vročitvi, sicer določa, da je pisanje naslovniku pravilno vročeno, če se izroči kateremu od odraslih članov njegovega gospodinjstva, vendar pa dolžnik izpostavlja, da vendar na zgoraj navedenem naslovu ne živi že od februarja 2009, saj od tedaj biva na naslovu z. 54, C., kjer je imel prijavljeno začasno prebivališče, od letošnjega leta pa tam tudi stalno prebiva. Vročitev torej ni mogla biti pravilno opravljena, saj v svojem gospodinjstvu živi sam, brez družinskih članov. Z »bivšo« ženo stikov nima, hčerko V., ki ga je v juniju 2012 seznanila s predmetno izvršbo, ko mu je izročila sodno pisanje o III. naroku za javno dražbo, pa videva le občasno. V zvezi z dopisom z dne 4. 1. 2011, s katerim upnik (ab d.d.) dokazuje njegovo vedenje o teku izvršilnega postopka, pa dolžnik sicer priznava, da je na tem njegov podpis, vendar pripominja, da takega dokumenta ni sam napisal ali ga podpisal, obstoj podpisa pa lahko obrazloži le tako, da je njegova žena uporabila prazen list z njegovim podpisom, ki naj bi ga v lanskem letu na dveh praznih papirjih od dolžnika zahtevala zaradi razveznega postopka, in v tega lastnoročno zapisala vsebino prošnje. Rokopis v spornem dopisu po zatrjevanjih pritožnika namreč ni njegov. V zvezi z zavrženjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje dolžnik navaja, da je bil seznanjen zgolj z narokom za javno dražbo, pravnih podlag za začete izvršbe pa ne pozna, zato sklepom o izvršbi tudi ni mogel ugovarjati. Glede na opravljene poizvedbe pri upnikih še dodaja, da listine, na podlagi katerih je bila dovoljena izvršba, niso verodostojne listine ali izvršilni naslov. Po navedenem se dolžnik smiselno zavzema, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da razveljavi pravnomočnost sklepov o izvršbi, dovoli vrnitev v prejšnje stanje ter razveljavi dne 22. 6. 2012 opravljeno prodajo nepremičnin v njegovi lasti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), preizkusilo v okviru pritožbenih navedb kot po uradni dolžnosti. Po tako opravljenem preizkusu procesnih kršitev, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti, ne ugotavlja. Z ozirom na to, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bila vročitev sklepov o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, to je prodajo nepremičnin dolžnika, tako v vodilni, kot v pridruženih izvršilnih zadevah, dolžniku pravilno opravljena, pa v obravnavanem primeru tudi kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki jo zatrjuje pritožba, ni podana. Ker pravica dolžnika do obravnavanja in s tem njegova pravica do sodnega varstva ter pravnega sredstva (23. in 25. člen Ustave RS) v predmetnem izvršilnem postopku ni bila prizadeta, slednji pri razveljavitvi potrdil o pravnomočnosti neutemeljeno vztraja. Pravilna pa je tudi prvostopenjska odločitev o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje, in sicer že iz razloga, ker dolžnik ne bi izkazoval pravnega interesa zanjo niti, v kolikor bi z zahtevkom za razveljavitev klavzul o pravnomočnosti uspel. 5. Sodišče prve stopnje je s sklepom In 307/2010 z dne 27. 8. 2010 po predlogu prvega upnika (ab d.d.) na podlagi že pravnomočnega sklepa o izvršbi I 3746/2005 z dne 17. 5. 2005 dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, to je s prodajo nepremičnin dolžnika parc. št. 158/0, 159/1, 159/2 in 160/0, vse k.o. X. Ta sklep je bil dolžniku 1. 9. 2010 vročen na naslovu xy 18, M., kjer ga je zanj prevzela njegova hči V.M., sodišče prve stopnje pa v izpodbijanem sklepu pravilno presodi, da je bila takšna vročitev dolžniku skladno z določbo prvega odstavka 140. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravilno opravljena. Ob tem, ko je dolžnik v predlogu za razveljavitev klavzul o pravnomočnosti zgolj zatrjeval, da se je februarja 2009 odselil iz naslova, kjer je bila opravljena vročitev, in od tedaj biva na naslovu z. 54, C., svojih trditev pa, kot to nedovoljeno stori šele v predmetni pritožbi (nedovoljena pritožbena novota po prvem odstavku 337. člene ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kar enako velja tudi za predlagano zaslišanje sosedov, dolžnik namreč niti ne zatrjuje, da teh dokazov iz nekrivdnih razlogov ni mogel predlagati že v svoji zahtevi, tudi sicer pa je ugotoviti, da bi dolžnik to lahko storil), ni podkrepil s potrdilom o prijavi začasnega prebivališča na tem naslovu (B3), je sodišče prve stopnje po prejemu potrdila iz gospodinjske evidence za dolžnika (list. št. 118), ki ga je po vložitvi zahteve za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti pridobilo na podlagi opravljenih poizvedb pri Upravni enoti M., ker iz tega izhaja, da je dolžnik v času vročitve sklepa o nadaljevanju izvršbe In 307/2010 z dne 27. 8. 2010, kot tudi sklepov v pristopljenih zadevah upnika M. (In 27/2012, In 28/2012, In 29/2012, In 30/2012 ter In 31/2012)(1) imel stalno prebivališče prijavljeno na naslovu vročanja, to je xy 18, M., in na tem naslovu imel prijavljeno skupno gospodinjstvo s svojo ženo D.M. kot nosilko gospodinjstva ter svojimi otroci (in vnukinjo), med temi tudi z V.M., ki je ob času vročanja že dopolnila 18 let, namreč pravilno zaključilo, da je bil sklep In 307/2010 z dne 27. 8. 2010 dolžniku pravilno vročen skladno z določili prvega odstavka 140. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj ga je zanj prevzela njegova hči kot odrasla članica skupnega gospodinjstva. Prav enako pa je ugotoviti tudi v zvezi z vročitvijo sklepa o nadaljevanju izvršbe In 30/2012 z dne 26. 1. 2012, ki ga je za dolžnika 1. 2. 2012 prejela njegova žena D.M..

6. Utemeljeno pa sodišče prve stopnje sklepa tudi o pravilni vročitvi še preostalih sklepov o nadaljevanju izvršbe v pristopljenih izvršilnih zadevah (sklepi o nadaljevanju izvršbe s prodajo nepremičnin dolžnika In 27/2012, In 28/2012, In 29/2012 in In 31/2012, vsi z dne 26. 1. 2012, vsi dolžniku vročeni 1. 2. 2012, vročitev vselej potrjena s podpisom M.), za katere izhajajoč iz pripetih vročilnic izhaja osebna vročitev dolžniku. Vročilnica je namreč javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, dolžnik pa zgolj z zatrjevanji o tem, da že od leta 2009 biva na drugem naslovu, te domneve, glede na to, da na teh vročilnicah, kar enako velja tudi za vročilnici, ki potrjujeta nadomestno vročitev po prvem odstavku 140. člena ZPP, ni kakršnega koli zaznamka vročevalca, da dolžnik na naslovu vročanja ne živi več, slednji pa v svoji zahtevi tudi ne zatrjuje, da je bilo vročevalcu poznano, da na naslovu xy 18, M., ni več dosegljiv, pa je sodna pisanja na tem naslovu kljub temu izročil članom gospodinjstva, tudi če bi glede na podpis v vročilnicah zgolj s priimkom M. glede vseh spornih sodnih pisanj sklepali o takšni vročitvi, ne zmore izpodbiti. Tudi možnost nadomestne vročitve namreč temelji na realni domnevi, da se bo naslovnik s sodno pošiljko pravočasno seznanil, ta pa je bila glede na v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovljene dejanske okoliščine v obravnavani zadevi izpolnjena tudi po prepričanju naslovnega sodišča. Pri tem zaključku sodišče druge stopnje namreč ne more mimo dejstva, da je bila cenitev nepremičnin dolžnika, ki so predmet predmetne izvršbe, izhajajoč iz cenilnega poročila sodne cenilke M.T. (stran 8 poročila) dne 18. 1. 2011 vendar opravljena ob prisotnosti njenega lastnika, torej samega dolžnika, saj je glede na navedeno prepričano, da je dolžnik s tekom predmetne izvršbe oziroma izvršb vseskozi seznanjen. Glede na določilo prvega odstavka 145. člena ZPP (2) v zvezi s 15. členom ZIZ pa je bil hkrati zavezan, da sodišče takoj obvesti o spremembi naslova, česar dolžnik ni storil. Nezakonitost vročitev spornih sklepov o nadaljevanju izvršbe sodišču prve stopnje zato neutemeljeno očita, v zaključek o nasprotnem pa sodišča druge stopnje tudi zatrjevanja pritožbe zvezi z dopisom z dne 4. 1. 2011,(3) četudi bi se izkazala kot resnična, po obrazloženem ne prepričajo.

7. Z ozirom na to, da se morebitna procesna kršitev, katere razlog je nezakonita vročitev, odpravi že s ponovno pravilno vročitvijo spornega sodnega pisanja, je z izpodbijanim sklepom pravilno odločeno tudi o predlogu dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje. Ker v primeru nepravilne vročitve prekluzivni zakonski rok za vložitev pravnega sredstva niti ne prične teči, dolžnik, tudi v kolikor bi s svojo zahtevo za razveljavitev klavzul o pravnomočnosti uspel, z vložitvijo ugovora zoper sklepe o nadaljevanju izvršbe niti ne bi bil v zamudi(4). Ker zaradi navedenega dolžnik pravnega interesa za vrnitev v prejšnje stanje torej ne izkazuje, že to narekuje odločitev o zavrženju njegovega predloga kot izhaja iz II. točke izreka izpodbijanega sklepa.

8. Sodišče druge stopnje je zato glede na obrazloženo skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika z dne 26. 9. 2012 kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje In 307/2010 z dne 29. 6. 2012 potrdilo.

K II. točki izreka:

9. S sklepom z dne 30. 8. 2012 je sodišče prve stopnje nepremičnine dolžnika parc. št. 158/0, 159/1, 159/2 in 160/0, vse k.o. X., ki so bile prodane na III. javni dražbi 22. 6. 2012, za kupnino 18.000,00 EUR domaknilo najboljšemu ponudniku I.B. (I. točka izreka) in tega v roku 30 dni zavezalo k plačilu z že plačano varščino (2.900,00 EUR) zmanjšane kupnine v znesku 15.100,00 EUR (II. točka izreka), v zemljiški knjigi pa pri že zgoraj navedenih nepremičninah odredilo izbris vseh zaznamb izvršb in bremen (zaznambe sklepov o izvršbi, zaznambe sklepov o zavarovanju, zaznambe zastavnih pravic, hipotek), ki se bo izvršil po pravnomočnosti sklepa o izročitvi (III. točka izreka).

10. Zoper takšno odločitev (sklep o domiku) pravočasno pritožbo vlaga dolžnik. V tej opozarja, da se skladno s prvim odstavkom 185. člena ZIZ javne dražbe smejo udeležiti le tisti, ki so tri delovne dni pred dražbo pri sodišču položili varščino. Glede na to, da je bila ta v obravnavanem primeru s strani najboljšega ponudnika plačana pri banki 19. 6. 2012 ob 14:32 uri, upoštevaje civilno štetje rokov, po katerem dan dogodka ne šteje v rok, temveč ta začne teči prvi naslednji dan, za predmetno javno dražbo, ki je bila opravljena 22. 6. 2012 že ob 9 uri, ni bila pravočasno položena na račun sodišča. Dolžnik sodišču druge stopnje zato predlaga, da se kupec B.I. umakne iz postopka.

11. Pritožba ni utemeljena.

12. Sodišče druge stopnje je po tem, ko je pritožbo dolžnika z dne 26. 9. 2012 zavrnilo, v okviru pritožbenih navedb kot po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. čelna ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ) preizkusilo še prvostopenjski sklep o domiku. Ob tem, ko uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev ne ugotavlja, pa izpodbijani sklep ni obremenjen niti s procesno kršitvijo iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki jo uveljavlja pritožba. Sodišče prve stopnje je izpolnjevanje dražbenih pogojev za zainteresiranega ponudnika I.B. namreč pravilno ugotovilo, sklep o domiku nepremičnin le-temu kot najboljšemu ponudniku zato vzdrži kot pravilen in zakonit. 13. Sodišče prve stopnje je z odredbo o prodaji z dne 15. 5. 2012 narok za prodajo nepremičnin dolžnika na III. javni dražbi razpisalo za 22. 6. 2012 ob 9 uri, ki je bil ob tako določenem terminu tudi opravljen. Skladno s prvim odstavkom 185. člena ZIZ se javne dražbe lahko udeležijo le tisti, ki najpozneje tri delovne dni pred dražbo položijo varščino. Pritožba v tej povezavi sicer pravilno izpostavlja, da sodišče tako določenega zakonskega roka ne more spreminjati oziroma določiti drugače, saj gre za določbo kogentne narave, vendar pa ta osnove za sklep, da mora biti varščina položena tri polne dneve (72 ur) pred razpisano javno dražbo in da šteje za vplačano šele, ko prispe na žiro račun sodišča, ne nudi (5). V skladu z uveljavljenim civilnim štetjem rokov, po katerem se dan dogodka (dražbe) ne všteva v rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji oziroma v obravnavanem primeru prvi prejšnji dan (drugi odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bil zadnji dan, ko so zainteresirani ponudniki še lahko vplačali varščino, glede na to, da je javna dražba potekala v petek 22. 6. 2012, četrtek 21. 6. 2012 je bil prvi delovni dan, sreda 20. 6. 2012 pa drugi delovni dan pred dražbo, v torek 19. 6. 2012, to je tretji delovni dan pred dražbo (6). Z ozirom na to, da je I.B. kot zainteresiran ponudnik ob pristopu na III. javno dražbo dne 22. 6. 2012 ob 9 uri s predložitvijo potrdila banke o plačilu (list. št. 93) izkazal plačilo zahtevane varščine v znesku 2.900,00 EUR dne 19. 6. 2012, je sodišče prve stopnje pravilno dopustilo, da kot dražitelj sodeluje na III. prodajnem naroku (prvi odstavek 189. člena ZIZ) ter po končani dražbi, ker je kot edini ponudnik v smislu tretjega odstavka 189. člena ZPP ponudil najvišjo ceno, razglasilo, da se bodo nepremičnine dolžnika domaknile prav njemu kot najugodnejšemu ponudniku, v kolikor bo v roku 30 dni pri Upravni enoti ... pridobil ustrezno odobritev prenosa na javni dražbi prodanih nepremičnin (sedmi odstavek 189. člena ZIZ). Ker je I.B. po končanem prodajnem naroku sodišču prve stopnje dne 6. 7. 2012 dostavil zahtevano odobritev pristojne upravne enote (list. št. 106), podal pa je tudi po četrtem odstavku 189. člena ZIZ zahtevano izjavo, da ni z upnikom povezana oseba v smislu 200.b člena ZIZ (list. št. 95), je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom nepremičnine dolžnika pravilno domaknilo njemu kot najugodnejšemu ponudniku, brez da bi pri tem zašlo v procesno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki jo pritožba neutemeljeno uveljavlja.

14. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje zato skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi pritožbo dolžnika z dne 29. 9. 2012 kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani prvostopenjski sklep o domiku In 307/2010 z dne 30. 8. 2012. 15. O stroških postopka s pritožbama sodišče druge stopnje ni odločalo, ker le-ti niso bili priglašeni.

Op. št. (1): S sklepom In 307/2010 z dne 19. 7. 2012 (list. št. 109), to je po vložitvi zahteve za razveljavitev klavzul o pravnomočnosti dne 2. 7. 2012, je k že začeti izvršbi na nepremičnine dolžnika pod In 307/2010 pristopila tudi izvršilna zadeva upnika R.C. d.o.o. pod opravilno številko In 50/2012 zaradi izterjave 3.591,86 EUR s pripadki.

Op. št. (2): Prvi odstavek 145. člena ZPP: „Če stranka ali njen zakoniti zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču.“ Op. št. (3): Z navedenim dopisom (list. št. 116), v katerem je v glavi naveden naslov xy 18, M., dolžnik prvega upnika (ab d.d.) v izvršilni zadevi In 307/2010 prosi za odlog plačila oziroma obročno odplačevanje ter odpis vsaj obresti in stroškov. Pojasnjuje, da dolga ni zmogel odplačevati, ker preživlja osem otrok in svojo ženo, glede na to, da preživlja res veliko družino, pa bi upniku lahko mesečno plačeval največ 50,00 EUR.

Op. št. (4): 36. člen ZIZ: „Vrnitev v prejšnje stanje je v izvršilnem postopku dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor.

Op. št. (5): Enako VSC sklep I Ip 732/2007 z dne 28. 11. 2007 in VSL sklep III Cp 319/2000 z dne 8. 3. 2000. Op. št. (6): Tako tudi VSC sklep I Ip 732/2007 z dne 28. 11. 2007.