Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sklep II Ips 27/2002

ECLI:SI:VSRS:2002:II.IPS.27.2002 Civilni oddelek

povojni procesi vrnitev zaplenjenega premoženja smrt upravičenca do vračila premoženja dednopravni zahtevki po izdaji sklepa o dedovanju pozneje najdeno premoženje vrnitev premoženja v zapuščinsko maso načelno pravno mnenje vrnitev pritiklin
Vrhovno sodišče
24. oktober 2002
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Po povedanem so v času izpodbijane odločitve sodišča druge stopnje bila povsem enaka vsa pravna pravila, ki jih je moralo upoštevati Vrhovno sodišče pri sprejemu navedenega načelnega pravnega mnenja o uporabi prvega odstavka 221. člena ZD. Z njim se Vrhovno sodišče seveda ni izreklo o razlagi prvega odstavka 145. člena ZIKS in predvsem ne za tako razlago, da se zaplenjeno premoženje v primerih, ko je obsojenec že umrl, vselej vrača v njegovo zapuščino. Vsekakor pa se je zaradi prej obrazloženega izhodišča tega mnenja že v njem posebno izreklo o tem, da je premoženje, zaplenjeno obsojencu, ki je umrl pred njegovo vrnitvijo, mogoče vrniti tudi tako, da se vrne v njegovo zapuščino. Po sprejemu tega načelnega pravnega mnenja pa je Vrhovno sodišče v revizijskih zadevah iz postopkov po prvem odstavku 145. člena ZIKS tudi že, in to na prej obrazložen način, razložilo to materialnopravno določbo in izreklo, da je tudi po ZIKS treba vrniti premoženje tistemu, ki mu je bilo neutemeljeno zaplenjeno, in ga po njegovi smrti vrniti v njegovo zapuščino, vprašanje dedovanja pa ni stvar tega postopka.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da mora Republika Slovenija v obliki obveznic izplačati I. F. odškodnino v znesku 20.113.720 SIT, predlagatelju pa povrniti 119.497,50 SIT stroškov postopka. Umik predloga proti Občini K. je vzelo na znanje.

Sodišče druge stopnje je pritožbi Republike Slovenije delno ugodilo in znižalo odškodnino na 18.861.635,21 SIT.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je vložila Republika Slovenija revizijo in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Določbe 145. člena ZIKS so jasne. Zaplenjeno premoženje je treba vrniti obsojencu, vendar le v primeru, če je še živ. Drugače ga je treba vrniti njegovim dedičem. Ti morajo sodelovati v postopku kot predlagatelji. ZIKS izključuje vrnitev premoženja obsojencu, ki ni več živ. ZIKS in ZDen tedaj različno urejata vračanje premoženja. Odločitev v izpodbijanem sklepu, da se vrne premoženje že pokojnemu obsojencu, je presenetljiva in napačna. Bistvena kršitev pa je podana zato, ker iz listin, ki so bile predložene sodišču, povsem jasno izhaja, da so bile pokojnemu I. F. zaplenjene le nepremičnine. Kljub temu pa se del odškodnine nanaša na premične stvari. Sklepa sodišč druge in prve stopnje naj se zato razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Revizija je bila vročena predlagatelju in drugim udeležencem postopka, ki nanjo niso odgovorili, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. in 384. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP in 37. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP).

Revizija ni utemeljena.

Postopek pred sodiščema prve in druge stopnje se je končal po uveljavitvi Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999. Zato je treba pri obravnavanju revizije uporabiti določbe tega procesnega zakona (prvi odstavek 498. člena ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP).

Vrhovno sodišče je že leta 1994 na junijski evidenčni občni seji sprejelo načelno pravno mnenje o uporabi 221. člena Zakona o dedovanju (ZD), ki se nanaša na odločanje o dedovanju vrnjenega zaplenjenega premoženja (Poročilo o sodni praksi Vrhovnega sodišča RS, št. I/94, str. 10), in ki se glasi: "Kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju ugotovi, da je bilo zapustniku vrnjeno premoženje, ki mu je bilo zaplenjeno v kazenskem postopku, pa je bila kazen zaplembe premoženja pozneje razveljavljena, zapuščinsko sodišče ne more razdeliti tega premoženja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (prvi odstavek 221. člena ZD), ne da bi razpisalo narok, na katerega bi povabilo vse dediče. Kolikor dediči ne soglašajo s tem, da se premoženje razdeli po prejšnjem sklepu o dedovanju, je treba ugotoviti, na kakšni podlagi je bil sklep izdan. Pri presoji, koliko veljajo dedne izjave, dedni dogovori, oporočna razpolaganja glede naknadno vrnjenega zaplenjenega premoženja, je treba upoštevati poleg njihove vsebine tudi posebne okoliščine, zaradi katerih se naknadno odloča o dedovanju tega premoženja".

Povsem jasno je izhodišče pravkar navedenega načelnega pravnega mnenja: vrnjeno zaplenjeno premoženje kot nova zapuščinska masa po pokojnem obsojencu, po katerem je bil zapuščinski postopek že prej končan s pravnomočnim sklepom o dedovanju - ali z drugimi besedami situacija vrnitve zaplenjenega premoženja v zapuščino že pokojnega obsojenca. V času sprejema tega načelnega pravnega mnenja je bila vsebina prvega odstavka 145. člena ZIKS povsem enaka kot v času odločanja sodišč prve in druge stopnje v tej zadevi. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 10/98-ZIKS-G) je sicer v 1. členu določil novo besedilo 145. člena, vendar pa je besedilo prvega odstavka tega člena ostalo povsem enako, kot je bilo pred tem in kot je bilo tudi v juniju 1994. Prav tako je bil že pred sprejemom tega načelnega pravnega mnenja z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-10/92 z dne 5.11.1992 (Uradni list RS, št. 56/92) razveljavljen 92. člen ZDen, ki je določal, da se za vračanje premoženja, zaplenjenega v kazenskih postopkih, ki so bili pravnomočno končani do 31.12.1958, uporabljajo določbe ZDen tudi, če je bila kazen zaplembe premoženja razveljavljena na podlagi obnove kazenskega postopka.

Po povedanem so v času izpodbijane odločitve sodišča druge stopnje bila povsem enaka vsa pravna pravila, ki jih je moralo upoštevati Vrhovno sodišče pri sprejemu navedenega načelnega pravnega mnenja o uporabi prvega odstavka 221. člena ZD. Z njim se Vrhovno sodišče seveda ni izreklo o razlagi prvega odstavka 145. člena ZIKS in predvsem ne za tako razlago, da se zaplenjeno premoženje v primerih, ko je obsojenec že umrl, vselej vrača v njegovo zapuščino. Vsekakor pa se je zaradi prej obrazloženega izhodišča tega mnenja že v njem posebno izreklo o tem, da je premoženje, zaplenjeno obsojencu, ki je umrl pred njegovo vrnitvijo, mogoče vrniti tudi tako, da se vrne v njegovo zapuščino. Po sprejemu tega načelnega pravnega mnenja pa je Vrhovno sodišče v revizijskih zadevah iz postopkov po prvem odstavku 145. člena ZIKS tudi že, in to na prej obrazložen način, razložilo to materialnopravno določbo in izreklo, da je tudi po ZIKS treba vrniti premoženje tistemu, ki mu je bilo neutemeljeno zaplenjeno, in ga po njegovi smrti vrniti v njegovo zapuščino, vprašanje dedovanja pa ni stvar tega postopka.

V obravnavani zadevi so dediči pokojnega obsojenca sodelovali v postopku. Zato bi bilo mogoče že v tem postopku zaplenjeno premoženje vrniti tudi njim. Vendar pa, iz prej obrazloženih razlogov, tudi odločitev, da se zaplenjeno premoženje vrne v obsojenčevo zapuščino, ne predstavlja zmotne materialnopravne uporabe določbe prvega odstavka 145. člena ZIKS, kot zmotno meni revizija.

V reviziji uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe določbe prvega odstavka 145. člena ZIKS zato ni podan.

Podana pa tudi ni v reviziji izrečno uveljavljena bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Med razlogi izpodbijanega sklepa in listinami, ki so bile v dokaznem postopku vpogledane, ni namreč prav nobenega nasprotja. Vlagateljici revizije je že sodišče druge stopnje pojasnilo, da je bila odškodnina določena le za tiste premične stvari, ki so navedene v listinah o zaplembi premoženja in ki so ob zaplembi predstavljale pritiklino zaplenjenih nepremičnin (drugi odstavek na peti strani razlogov izpodbijanega sklepa). Pritiklina je res premičnina, ki pa je namenjena gospodarski rabi glavne stvari (pravno pravilo 294. paragrafa ODZ) oziroma je v skladu s splošnim prepričanjem namenjena gospodarski rabi ali olepšanju glavne stvari (17. člen Stvarnopravnega zakonika, ki bo začel veljati 1.1.2002). Glede vseh tistih premičnih stvari, ki niso bile pritikline zaplenjenih glavnih stvari, pa je sodišče druge stopnje sledilo pritožbi vlagateljice revizije in je odškodnino znižalo, oziroma teh premičnih stvari pri določitvi odškodnine za zaplemnjeno premoženje ni upoštevalo.

Po povedanem se je pokazalo, da revizija ni utemeljena. Zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. in 384. člen ZPP, v zvezi s 37. členom ZNP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia