Jedro

Ker četrti odstavek 207. člena ZP-1 med drugim določa, da se z dnem vpisa sodbe oziroma sklepa, s katerim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, izbrišejo vse do tedaj zbrane kazenske točke in tudi vse kazenske točke, izrečene s sodbo oziroma sklepom sodišča ali odločbo prekrškovnega organa, ki so bile za prekršek, storjen v času veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečene po prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, bi po mnenju pritožbenega sodišča morale kazenske točke za prekršek, ki ga je storilec storil pred pridobitvijo novega vozniškega dovoljenja, ob izvršitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja biti izbrisane iz skupne evidence kazenskih točk.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče in da ni dolžan plačati sodne takse v znesku 30,00 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 2. 4. 2018, ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka 154. člena Zakona o prekrških - ZP-1). V pritožbi navaja, da mu je na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Celju EPVD 507/2014 z dne 19. 7. 2016 veljavnost vozniškega dovoljenja prenehala in da je novo vozniško dovoljenje pridobil 20. 9. 2017. Tako mu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom napačno pripisalo 8 kazenskih točk za prekršek, ki ga je storil dne 13. 8. 2016, na vozniško dovoljenje, ki ga je pridobil šele 20. 9. 2017, kar je več kot leto dni po storjenem prekršku.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V predmetni zadevi je prvostopenjsko sodišče na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij z dne 17. 5. 2018 ugotovilo, da ima storilec v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih 20 kazenskih točk, in sicer mu je bilo s plačilnim nalogom P. L. z dne 13. 8. 2016, ki je postal pravnomočen 23. 8. 2016, za prekršek, ki ga je storil 13. 8. 2018, izrečenih 8 kazenskih točk, s plačilnim nalogom P. C. z dne 1. 1. 2018, ki je postal pravnomočen 10. 1. 2018, za prekršek, ki ga je storil 1. 1. 2018, izrečene 3 kazenske točke in s plačilnim nalogom P. C. z dne 2. 4. 2018, ki je postal pravnomočen 11. 4. 2018, za prekršek, ki ga je storil 2. 4. 2018, izrečenih 9 kazenskih točk v cestnem prometu. Iz spisovnega gradiva pa je tudi razvidno, da storilec poseduje veljavno vozniško dovoljenje s številko registra ... ter serijsko številko ..., pri čemer je vozniško dovoljenje za B kategorijo pridobil 17. 3. 2003, za A kategorijo pa 23. 10. 2007. Iz spisovnega gradiva je razvidno, da se je prvostopenjsko sodišče oprlo na podatke iz evidence izdanih vozniških dovoljenj (l. št. 6), iz katere izhaja, da ima storilec vozniško dovoljenje s številko registra ... . Iz izpisa iz skupne evidence kazenskih točk izhaja, da je to registrsko številko vozniškega dovoljenja imel tudi v času storitve prekrška z dne 13. 8. 2016, ki pa naj bi bilo izdano 28. 6. 2010. Prvostopenjsko sodišče tako ni imelo nobene podlage za dvom o tem, da se vse kazenske točke, ki jih ima storilec vpisane v skupni evidenci kazenskih točk, nanašajo na isto vozniško dovoljenje.

5. Po prejemu pritožbe pa je prvostopenjsko sodišče pri U. C. opravilo poizvedbe o storilčevem vozniškem dovoljenju. Iz odgovora U. C. na l. št. 31 spisa izhaja, da je storilec že dvakrat ponovno opravljal vozniški izpit in sicer 28. 6. 2010 ter 18. 9. 2017 in da se mu je v obdobju od 29. 9. 2016 do 29. 3. 2017 izvrševala sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po sklepu EPVD 507/2014-0312. Tudi iz spisovnega gradiva zadeve EPVD 507/2014, ki ga je prvostopenjsko sodišče priložilo k predmetni zadevi ob predložitvi zadeve na pritožbeno sodišče, izhaja, da je v zadevi EPVD 507/2014 storilcu s sklepom z dne 17. 10. 2014 bila odložena izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, vendar ker je v preizkusni dobi storil hujši prekršek, mu je odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja bila preklicana s sklepom EPVD 507/2014 z dne 19. 7. 2016 in je prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja bilo izvršeno 29. 9. 2016. Prekršek, za katerega mu je bilo s plačilnim nalogom P. L. z dne 13. 8. 2016, ki je postal pravnomočen 23. 8. 2018, izrečena stranska sankcija 8 kazenskih točk, je torej storilec storil še v času veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je prenehalo veljati z izvršitvijo sklepa EPVD 507/2014, zato bi te KT ne smele biti upoštevne pri izreku prenehanja veljavnosti obstoječega vozniškega dovoljenja, ki ga je storilec pridobil kasneje (18. 9. 2017). Ker četrti odstavek 207. člena ZP-1 med drugim določa, da se z dnem vpisa sodbe oziroma sklepa, s katerim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, izbrišejo vse do tedaj zbrane kazenske točke in tudi vse kazenske točke, izrečene s sodbo oziroma sklepom sodišča ali odločbo prekrškovnega organa, ki so bile za prekršek, storjen v času veljavnosti vozniškega dovoljenja, izrečene po prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, bi po mnenju pritožbenega sodišča morale te kazenske točke ob izvršitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja biti izbrisane iz skupne evidence kazenskih točk. Tako storilec v pritožbi utemeljeno navaja, da sodišče pri izrekanju prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne bi smelo upoštevati tudi 8 kazenskih točk, ki so mu bile izrečene s plačilnim nalogom P. L. z dne 13. 8. 2016. 6. Glede na navedeno je potrebno upoštevati, da je storilec v času po ponovni pridobitvi vozniškega dovoljenja storil le prekrška za katera mu je bilo s plačilnima nalogama P. C. z dne 1. 1. 2018 in 2. 4. 2018, izrečenih skupno 12 kazenskih točk, kar pomeni, da ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 22. člena ZP-1 za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato je pritožbeno sodišče storilčevi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se storilcu prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče, ter da posledično tudi ni dolžan plačati sodne takse za izpodbijani sklep (deveti odstavek 163. člena ZP-1).

7. Ker je s predmetnim sklepom bilo odločeno v obdolženčevo korist, mu pritožbeno sodišče plačila sodne takse kot edinega stroška pritožbenega postopka ni naložilo (drugi odstavek 147. člena ZP-1).