Jedro

Kadar upnik meni, da je bila ločitvena pravica nepravilno priznana, mora to uveljavljati v okviru stečajnega postopka s pravnim sredstvom, ki ga ima na voljo, to pa je ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic in končni seznam preizkušenih terjatev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor upnika zavrnilo in potrdilo sklep višje pravosodne svetovalke, ki je s sklepom z dne 22. 4. 2022 zavrgla vlogo upnika za izbris ločitvenih pravic z dne 18. 1. 2022. 2. Zoper navedeni sklep se je upnik pritožil iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo vlogo upnika za izbris ločitvenih pravic, ker je bila zahteva vložena prepozno. Ponovilo je, da če upnik meni, da je drugemu upniku napačno priznana ločitvena pravica, mora vložiti ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic, pri čemer po poteku zakonskega roka tega ne more več storiti.

5. Pritožnik sodišču prve stopnje primarno očita, da se ni opredelilo do ugovora, da zahteva ni bila vložena prepozno, saj je navedel, da jo vlaga kot lastnik plovila in ne kot (navadni) stečajni upnik. Poleg tega ni prejel odgovora na ugovorni razlog, da ker izvršilno sodišče v zadevi I 102/2017 ni sledilo pravnomočnemu sklepu o preizkusu terjatev, ki ločitvene pravice A. A. ne vsebuje, in ker je stečajni postopek zgolj nadaljevanje izvršilnega postopka, mora zato ločitveno pravico izbrisati stečajno sodišče. 6. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne pritrjuje. Ni bistveno, kako pritožnik svojo vlogo poimenuje (v konkretnem primeru „Zahteva za izbris ločitvenih pravic“), pač pa je bistvena njena vsebina. Ni sporno, da je pritožnik z vlogo uveljavljal, da je stečajni upravitelj nepravilno priznal sicer pogojno ločitveno pravico drugega upnika. Kadar upnik meni, da je bila ločitvena pravica nepravilno priznana, mora to uveljavljati v okviru stečajnega postopka s pravnim sredstvom, ki ga ima na voljo, to pa je ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev in ločitvenih pravic (prvi odstavek 62. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 303. člena ZFPPIPP) in končni seznam preizkušenih terjatev. Za takšno (namensko) razlago, za kakršno se zavzema pritožnik (da ni zamudil roka za ugovor proti osnovnemu seznamu, ker ga ne izpodbija kot stečajni upnik, ki je prijavil in mu je bila njegova terjatev tudi priznana, ampak zahteva izbris ločitvene pravice kot lastnik plovil) v zakonu ni nobene opore. Še več - sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic je postal pravnomočen več kot dve leti pred vloženo „zahtevo“, zaradi česar pritožbenim navedbam tudi iz tega razloga ni mogoče slediti. Ker sodišče prve stopnje pritožnikove vloge ni vsebinsko obravnavalo (pač pa jo je kot prepozno zavrglo), tudi ni odgovarjalo na navedbe v njej. To pomeni, da je neutemeljen tudi pritožbeni razlog, da izpodbijani sklep ni obrazložen, saj ima vse razloge o odločilnih dejstvih.

7. Upnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

8. Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa obrazložitev.