Jedro

Poleg že navedenega pa ne gre prezreti, da izvedenka sodne medicine ni bila angažirana v smeri ugotavljanja (ne)prištevnosti obdolžencev, niti to ni njeno področje. Neprištevnost ali zmanjšano prištevnost namreč sodišče ugotavlja samo na podlagi odreditve psihiatričnega pregleda obdolženca, pri čemer ga kot izvedenec opravi zgolj zdravnik - psihiater. V luči navedenega je še poudariti, da se zgoraj navedeni nasprotujoči si razlogi nanašajo na odločilna dejstva, saj je prištevnost storilca pogoj za oblikovanje njegove krivde (prvi odstavek 29. člena KZ-1). Sicer se prištevnost storilca v kazenskem postopku res domneva in se posebej ne ugotavlja, ugotavlja se le storilčeva neprištevnost oziroma zmanjšana prištevnost. Vendar pa mora sodišče v vsakem primeru, če nastane sum, da je storilčeva prištevnost izključena ali zmanjšana, odrediti psihiatrični pregled obdolženca kot to določa prvi odstavek 265. člena ZKP.

Izrek

Ob ugoditvi pritožbi zagovornice obdolženega A. A., ob reševanju pritožbe zagovornikov obdolženega B. B. pa po uradni dolžnosti, se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1.Okrajno sodišče v Ormožu je z uvodoma navedeno sodbo obdolžena A. A. in B. B. spoznalo za kriva storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Vsakemu obdolžencu je po 57. in 58. členu KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v okviru katere je vsakemu izmed njiju po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1 določilo kazen pet mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je odločilo, da sta obdolženca dolžna nerazdelno povrniti stroške kazenskega postopka, o katerih bo sodišče odločilo s posebnim sklepom ter plačati sodno takso po tar. št. 7111, vsak v znesku 56,00 EUR.

2.Zoper sodbo so se pritožili:

‒zagovornica obdolženega A. A. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitev določb kazenskega zakona in postopka, kot navaja v uvodu pritožbe. Pritožbenemu sodišču predlaga, da obdolženca oprosti obtožbe in mu povne stroške zastopanja;

‒zagovornika obdolženega B. B. zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kot navajata v uvodu pritožbe, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na obdolženca razveljavi in vrne v ponovno sojenje.

3.Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:

4.Zagovornica obdolženega A. A. po vsebini zatrjuje bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ko trdi, da je obrazložitev izpodbijane sodbe sama s seboj v nasprotju. To kršitev utemeljuje z navedbami, da je sodišče prve stopnje na eni strani opisovalo in povzemalo mnenje izvedenke C. C. o veliki količini alkohola, v nadaljevanju pa je ocenilo obdolženca kot povsem prištevna, ki sta se gotovo zavedala protipravnosti svojih dejanj, medtem ko iz mnenja izvedenke izhaja, da so bile psihične in fizične sposobnosti obdolženega A. A. bistveno zmanjšane.

5.Zatrjevana kršitev je podana. Sodišče prve stopnje se je namreč v točki 16 obrazložitve izpodbijane sodbe ob oceni in pojasnjevanju vpliva alkohola na oba obdolženca sklicevalo na izvedensko mnenje asist. C. C., dr. med., ki je med drugim ugotovila, da je imel obdolženi A. A. v času obravnavanega dogodka v krvi najmanj 3,165 g/kg alkohola, obdolženi B. B. pa najmanj 1,55 g/kg alkohola, ter da so bile razumske, zaznavne in gibalne sposobnosti obeh v času pretepa zagotovo prizadete v tolikšni meri, da nista bila sposobna trezne presoje. V nadaljevanju pa je sodišče prve stopnje v točki 17 obrazložitve izpodbijane sodbe zaključilo, da se kljub temu pri sodišču ni vzpostavil noben dvom v njuno prištevnost, saj po določilu 29. člena KZ-1 ni prišteven storilec, ki ob storitvi protipravnega dejanja ni mogel razumeti pomena svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja, kar pa iz ugotovitev izvedenke ne sledi. Takšni razlogi, ko sodišče prve stopnje na eni strani sprejema izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da so bile razumske, zaznavne in gibalne sposobnosti obeh obdolžencev tako prizadete, da nista bila sposobna presoje, na drugi strani pa, da ne obstoji dvom v njuno prištevnost, so po presoji pritožbenega sodišča s seboj v precejšnji meri v nasprotju.

6.Poleg že navedenega pa ne gre prezreti, da izvedenka sodne medicine ni bila angažirana v smeri ugotavljanja (ne)prištevnosti obdolžencev, niti to ni njeno področje. Neprištevnost ali zmanjšano prištevnost namreč sodišče ugotavlja samo na podlagi odreditve psihiatričnega pregleda obdolženca, pri čemer ga kot izvedenec opravi zgolj zdravnik - psihiater.1 V luči navedenega je še poudariti, da se zgoraj navedeni nasprotujoči si razlogi nanašajo na odločilna dejstva, saj je prištevnost storilca pogoj za oblikovanje njegove krivde (prvi odstavek 29. člena KZ-1). Sicer se prištevnost storilca v kazenskem postopku res domneva in se posebej ne ugotavlja, ugotavlja se le storilčeva neprištevnost oziroma zmanjšana prištevnost. Vendar pa mora sodišče v vsakem primeru, če nastane sum, da je storilčeva prištevnost izključena ali zmanjšana, odrediti psihiatrični pregled obdolženca kot to določa prvi odstavek 265. člena ZKP. Po navedeni zakonski določbi zadošča že vzpostavitev suma neprištevnosti oziroma zmanjšane prištevnosti. Izraz sum označuje najnižjo stopnjo verjetnosti oziroma dvoma, ki ga morajo okoliščine vzbuditi pri sodišču, da je dolžno postaviti izvedenca psihiatrične stroke. Sodišče namreč nima ustreznega strokovnega znanja, da bi ocenjevalo, kako osebe z duševnimi motnjami ali duševno manjrazvitostjo v določenih situacijah reagirajo. Ob sumu na neprištevnost oziroma zmanjšano prištevnost, sme tako sodišče prištevnost obdolženca ugotavljati samo z izvedencem psihiatrom, kot že pojasnjeno.2 V obravnavani zadevi se je sum v smislu prvega odstavka 265. člena ZKP sodišču prve stopnje očitno pojavil (vsaj) po pridobitvi izvedenskega mnenja sodne izvedenke medicinske stroke asist. C. C., dr. med. To je namreč razvidno iz vsebine razlogov izpodbijane sodbe, ko je sodišče prve stopnje obširno pojasnjevalo neprištevnost ter vpliv alkoholiziranosti (motnje v delovanju možganske skorje, kamor med drugim sodijo tudi motnje spomina in zaznavanja), pa kljub temu ni odredilo izvedenskega dela izvedencu psihiatru, s pomočjo katerega bi razrešilo vprašanje (ne)prištevnosti, temveč je v tej zvezi podalo nasprotujoče si razloge.

7.Ker zagovornica obdolženega A. A. utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, medtem ko se zagovornika obdolženega B. B. nista pritožila v tej smeri, je pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 383. člena ZKP izpodbijano sodbo tudi v delu, ki se nanaša na obdolženega B. B., razveljavilo po uradni dolžnosti.

8.Po obrazloženem, ko so razlogi izpodbijane sodbe v precejšnji meri s seboj v nasprotju, je bilo treba odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ugotovljeno kršitev odpravilo, pri čemer bo med drugim upoštevalo tudi določila 265. člena ZKP, nato pa bo ponovno presodilo utemeljenost obtožbenih očitkov. Podrobno se bo opredelilo do vseh navedb, s katerimi zagovorniki grajajo na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, med drugim tudi do trditev, da se obdolženemu A. A. očita "poteg za kovinski del vil", o čemer je bilo v dosedanjem poteku dokaznega postopka ugotovljeno, da je obdolženi B. B. sam potegnil za vile ter se ob tem poškodoval. Glede na naravo ugotovljene kršitve, se pritožbeno sodišče do takšnih in preostalih pritožbenih navedb v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni moglo ukvarjati.

9.Sklep pritožbenega sodišča temelji na prvem odstavku 392. člena ZKP.

-------------------------------

1Horvat, Š. Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem. Ljubljana, 2004, str. 589-590.

2Tako sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 9199/2012 z dne 15. 1. 2015.

Zveza:

Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 29, 29/1, 122, 122/1 Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 265, 265/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.