Jedro

V skladu s 4. členom ZSVarPre se šteje, da se oseba lahko preživlja, če ima na razpolago dohodke v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom. Ker je osnovni znesek minimalnega dohodka v pravno relevantnem obdobju znašal 292,56 EUR, mesečni dohodki tožnika pa 481,14 EUR, ni mogoče šteti, da bi se tožnik znašel v položaju materialne ogroženosti. Hkrati je potrebno pritrditi zaključku sodišča, da tožnik izredne denarne socialne pomoči ne uveljavlja iz naslova izrednih stroškov, vezanih na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne bi mogel pokriti.

Glede slednjega je bistven odgovor na vprašanje, ali tožnik uveljavlja izredne stroške, ki so drugačni od tistih, za katere je namenjen varstveni dodatek. Pri varstvenem dodatku gre namreč za socialni korektiv, namenjen za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju, kot so stroški za vzdrževanje stanovanja, nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin in podobno in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.

Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da drva enako kot kurilno olje sodijo med dobrine, ki so zajete v varstveni dodatek.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se odpravita odločbi št. ... z dne 24. 10. 2017 in št. ... z dne 1. 8. 2017 ter prizna pravica do izredne denarne socialne pomoči za nakup drv za ogrevanje hiše v višini 300,00 EUR. Presodilo je, da sta zavrnilna upravna akta pravilna in zakonita.

2. Zoper sodbo je tožnik vložil pritožbo iz vseh razlogov. Predlaga spremembo, odpravo upravnih odločb, priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči v višini 300,00 EUR za kurjavo in povrnitev stroškov postopka.

Ne strinja se, da ni v stanju materialne ogroženosti, ker njegovi dohodki presegajo znesek minimalnega dohodka, ki je znašal 292,56 EUR. Sodišča ni upoštevalo definicije iz 4. člena ZSVarPre, po kateri bi dohodke moralo zmanjšati za normirane in dejanske stroške po zakonu, ki ureja dohodnino ter odšteti davke in prispevke za socialno varnost. Šele po takšnem izračunu bi lahko ugotovilo višino dohodkov in preseganje minimalnega dohodka, ki še omogoča preživetje. Ker je dohodek seštet brez zmanjšanja, je dejansko stanje napačno ugotovljeno, napačno uporabljeno materialno pravo ter podana kršitev 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Ne strinja se niti z zaključkom, da 300,00 EUR za nakup drv ne pomeni stroška, ki ga ne bi mogel pokriti z lastnim dohodkom. Ni izračunano, koliko davščin in prispevkov plačuje, kar vpliva na ugotovitev, ali bi z nakupom drv bilo preživetje ogroženo. Tudi sicer drva ne stanejo le 300,00 EUR, temveč bistveno več.

Varstveni dodatek ne more biti izključitveni razlog za izredno denarno socialno pomoč, saj gre za socialni korektiv, namenjen kritju življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju, ki niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb. Drva so potrošni material za ogrevanje in niso trajne dobrine, zajete v varstvenem dodatku, zato mu je za nakup po 3. odst. 33. člena ZSVarPre mogoče dodeliti izredno denarno socialno pomoč. Pri nakupu drv gre za izredne stroške, vezane na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ne more pokriti. Ugotovitev CSD A., da prejema redne mesečne prihodke iz katerih lahko krije strošek kurjave, je zgrešena. Pri nakupu drv je aktiven, išče najcenejše možne nakupe in dostavo ter mu s tega vidika ni mogoče ničesar očitati. Ima nizko pokojnino, nima drugih virov zaslužka, zaradi starosti ter bolezni pa je omejeno delovno sposoben. Tudi o tem sodba nima razlogov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do zatrjevane bistvene kršitve iz 14. točke 2. odst. istega člena ZPP. Sodba namreč vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in jo je mogoče preizkusiti, saj je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče zato na pritožnikovo izvajanje dodaja le še naslednje.

5. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v 33. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih2 (ZSVarPre), ki ureja namen, pogoje za dodelitev, višino in število zneskov izredne denarne socialne pomoči, ki jih je dopustno dodeliti v enem koledarskem letu. V skladu s 1. odst. 33. člena ZSVarPre se lahko samski osebi (ali družini) neglede na ostale določbe zakona, kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti, oziroma če izkazuje izredne stroške, vezane na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti. Za dodelitev izredne denarne socialne pomoči mora biti izpolnjen vsaj eden od alternativno predpisanih pogojev.

Gre namreč za subsidiarno upravičenje, ki ga država iz javnih sredstev zagotavlja šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi, vključno z morebitnim zmanjšanjem premoženja zaradi preživljanja. Izredna denarna socialna pomoč je namenjena reševanju materialne ogroženosti, ki je pravni standard in se ugotavlja glede na okoliščine vsakokratnega primera. Odločanje je diskrecijsko. Pomeni, da CSD v skladu z 6. členom Zakona o splošnem upravnem postopku3 lahko odloča le v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. V okoliščinah konkretnega primera takšno dejansko stanje seveda ni podano, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka v predsodnem upravnem postopku.

6. Nobenega dvoma ni, da je tožnik samska oseba, da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge prejemal 413,02 EUR pokojnine mesečno, varstveni dodatek v višini 68,12 EUR mesečno, imel na osebnem računu pri banki B. d. d. 104,67 EUR prihrankov, da je lastnik nepremičnine in večih osebnih vozil. Čeprav se ni znašel v položaju materialne ogroženosti in ne izkazuje izrednih stroškov, vezanih na preživljanje, ki jih ne bi mogel sam kriti, uveljavlja izredno denarno socialno pomoč za nakup kurjave v višini 300,00 EUR.

7. V skladu s 4. členom ZSVarPre se šteje, da se oseba lahko preživlja, če ima na razpolago dohodke v višini minimalnega dohodka, določenega s tem zakonom. Ker je osnovni znesek minimalnega dohodka v pravno relevantnem obdobju znašal 292,56 EUR, mesečni dohodki tožnika pa 481,14 EUR, ni mogoče šteti, da bi se tožnik znašel v položaju materialne ogroženosti. Hkrati je potrebno pritrditi zaključku sodišča, da tožnik izredne denarne socialne pomoči ne uveljavlja iz naslova izrednih stroškov, vezanih na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ne bi mogel pokriti.

Glede slednjega je bistven odgovor na vprašanje, ali tožnik uveljavlja izredne stroške, ki so drugačni od tistih, za katere je namenjen varstveni dodatek. Pri varstvenem dodatku gre namreč za socialni korektiv, namenjen za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju, kot so stroški za vzdrževanje stanovanja, nadomeščanje trajnih potrošnih dobrin in podobno in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb.

Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče4, in poudarilo tudi v tožnikovi zadevi VI Psp 150/2018, da drva enako kot kurilno olje sodijo med dobrine, ki so zajete v varstveni dodatek. To nenazadnje kaže dejstvo, da je bila tožniku v preteklosti, ko še ni imel pravice do varstvenega dodatka, priznavana izredna denarna socialna pomoč. Po prejemu varstvenega dodatka se je njegov skupni mesečni dohodek povečal. Presega osnovni znesek minimalnega dohodka, zato se šteje, da omogoča preživetje vključno z nakupom drv.

8. Ker je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sta izpodbijani zavrnilni odločbi zakoniti, je tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči v višini 300,00 EUR za nakup drv na podlagi 1. odst. 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih5 (ZDSS-1) utemeljeno zavrnilo.

Iz istih dejanskih in pravnih razlogov ostaja tudi tožnikova pritožba brezuspešna. Glede na to, da preostala tožnikova izvajanja za pritožbeno rešitev zadeve pravno sploh niso relevantna, se pritožbenemu sodišču do njih ni potrebno posebej niti opredeljevati. Na podlagi 353. člena ZPP je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 61/2010 s poznejšimi spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 80/1999 s spremembami. 4 Opr. št. Psp 222/2015. 5 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.