Jedro

Pri odmeri starševskega nadomestila je potrebno upoštevati vseh 12 mesečnih zneskov plač (torej tudi plačo za mesec maj 2018), pri čemer ni odločilno, da je bil znesek plače za mesec maj izplačan v naslednjem mesecu in da so se posledično tudi za vse ostale mesece izplačilni dnevi pomaknili iz tekočega meseca v naslednji mesec. Za tako ravnanje delodajalca tožnica ne more nositi posledic, niti zavarovanci zaradi različnega obračunavanja plač ne smejo biti prikrajšani. Bistveno je namreč, da je odmera tako starševskega kot tudi materinskega nadomestila odvisna od vseh obračunanih prispevkov za starševsko varstvo. S tem se uresničujeta temeljni načeli zavarovanja, kot sta opredeljeni v 4. členu ZSDP-1 in sicer, da se z zavarovanje za starševsko varstvo zavarovancem po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo pravice, vezane na starševske obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 9. 1. 2020 in odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 20. 8. 2019 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je tožnica zahtevo vložila 8. 5. 2018. CSD je pri odločitvi upošteval, da je predpretekli mesec od vložitve vloge, mesec marec 2019 prvi mesec, relevanten za določitev višine nadomestila pa je bil april 2018. V predmetni zadevi je bilo tako potrebno upoštevati osnove, od katerih je bil izveden obračun prispevkov v mesecih april, maj, junij, julij, avgust, september, oktober, november, december 2018 ter januar, februar in marec 2019. To je strnjenih 12 mesecev. V mesecu maju 2018 prispevki niso bili obračunani. V mesecu aprilu 2018 je bila namreč tožnici izplačana plača in obračunani prispevki za tekoči mesec, se pravi za mesec april 2018. Plača za mesec maj 2018 pa je bila tožnici izplačana (in obračunani prispevki) 5. 6. 2018. Ker tožnici v maju 2018 plača ni bila izplačana, niti niso bili obračunani prispevki, je zato v odločitvi organa prve stopnje za mesec maj 2018 navedena osnova 0,00 EUR. Tožničine plače za mesec marec 2019 ni moč upoštevati, ker je bila izplačana (prispevki obračunani) 5. 4. 2019. Mesec april 2019 pa je za predmetno zadevo irelevanten, ker predstavlja pretekli mesec od vložitve vloge. Za določitev zadnje upoštevne mesečne osnove je namreč ključna opredelitev "osnova, od katere so bili obračunani prispevki v preteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust". Slednje pa je mogoče pravilno uporabiti le tako, kot se glasi. Če bi namreč zakonodajalec želel kot zadnjo upoštevno mesečno osnovo določiti osnovo iz predpreteklega meseca, se pravi, da bi se v predmetni zadevi upoštevala plača za mesec marec 2019, ko je bila izplačana in obračunana v mesecu aprilu 2019, bi namesto opredelitve "osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust" uporabil opredelitev "osnova predpreteklega meseca od vložitve prve vloge za dopust, od katere so bili obračunani prispevki". Glede na zakonsko besedilo pa stališču, ki ga je zavzelo sodišče prve stopnje, da je treba v izračunu nadomestila upoštevati vseh 12 osnov, od katerih so bili obračunani prispevki za relevantno obdobje (se pravi osnove za mesece od aprila 2018 do marca 2019) ni moč slediti, saj bi se v nasprotnem primeru brez utemeljenega razloga prebilo jezikovni okvir pomensko jasne zakonske določbe. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 9. 1. 2020, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo Centra za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) A. št. ... z dne 20. 8. 2019. Z navedeno odločbo je CSD odločil, da je tožnica upravičena do starševskega dopusta v trajanju 260 dni, ki ga bo izrabila v času od 2. 9. 2019 do 18. 5. 2020 v obliki polne odsotnosti z dela in je za to obdobje upravičena do starševskega nadomestila, ki znaša na dan odločanja 3.202,66 EUR bruto mesečno. V zadevi je sporna odmera starševskega nadomestila.

6. V prvem odstavku 43. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju: ZDSP-1)2 je določeno, da je osnova za posamezno vrsto nadomestila povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v skladu z 10. členom tega zakona v strnjenih 12-ih mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje med strankama ni sporno, da je tožnica v zvezi z vlogo za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka z dne 8. 5. 2019 upravičena do materinskega in starševskega dopusta ter materinskega in starševskega nadomestila. Prav tako ni sporno, da je relevantno obdobje za izračun starševskega nadomestila obdobje od meseca aprila 2018 do meseca marca 2019. Nadalje med strankama tudi ni sporno, da je bila tožnica v času prej navedenega obdobja neprekinjeno v delovnem razmerju. CSD je tako za izračun starševskega nadomestila upošteval podatke, ki jih je pridobil od Finančne uprave Republike Slovenije in sicer za mesec april 2018 je upošteval znesek 2.987,00 EUR, za maj 2018 znesek 0,00 EUR, za mesec junij 2018 znesek 2.923,73 EUR, za mesec julij 2018 znesek 2.895,48 EUR, za mesec avgust 2018 znesek 2.987,00 EUR, za mesec september 2018 znesek 2.987,00 EUR, za mesec oktober 2018 znesek 3.001,50 EUR, za mesec november 2018 znesek 3.622,50 EUR, za mesec december 2018 znesek 4.482,50 EUR, za mesec januar 2018 znesek 3.622,50 EUR, za mesec februar 2019 znesek 3.622,50 EUR in za mesec marec 2019 znesek 5.300,24 EUR.

7. Med strankama je sporno, da je tožena stranka za mesec maj 2018 štela, da tožnica ni prejela plače. S tem v zvezi že sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da se je pri delodajalcu s 1. 6. 2018 spremenil plačilni dan in s tem tudi dan obračuna prispevkov. Z zadnjega dne v mesecu za tekoči mesec se je plačilni dan pomaknil na 5. dan v mesecu za pretekli mesec. Tožnici je bila zato plača za mesec april 2018 izplačana zadnji dan v mesecu aprilu 2018 in so bili tedaj tudi obračunani prispevki. Plača za mesec maj 2018 pa je bila tožnici izplačana 5. 6. 2018 in tedaj so bili obračunani tudi prispevki za navedeni mesec. Tožnica je tako nedvomno tudi za mesec maj prejela plačo (ne sicer zadnjega dne v mesecu, kot je bil to primer za aprilsko plačo, temveč 5. junija 2018). Tedaj so bili tudi plačani prispevki za majsko plačo. Kot je to pritožbeno sodišče poudarilo že v drugi zadevi,3 določbe 63. člena ZSDP-1, ki ureja osnovo za izračun nadomestila ni mogoče pravilno interpretirati niti uporabiti na način, kot se zavzema pritožba. Zmoten in zato nesprejemljiv je očitek sodišču prve stopnje, da je z razlago 43. člena ZSDP-1 sodišče prebilo jezikovni okvir pomensko jasne zakonske določbe. Ravno nasprotno. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče,4 da 43. člen ZSDP-1 z jezikovno, kaj šele teleološko in logično razlagalno metodo ni dopustno interpretirati v nasprotju s temeljnim načelom iz 4. člena ZSDP-1, niti na način, ki bi zaradi neupoštevanja prejetih plač in obračunanih ter plačanih prispevkov, povzročil zavarovanki prikrajšanje.

8. Glede na navedeno je torej pri odmeri starševskega nadomestila potrebno upoštevati vseh 12 mesečnih zneskov plač (torej tudi plačo za mesec maj 2018), pri čemer ni odločilno, da je bil znesek plače za mesec maj izplačan v naslednjem mesecu in da so se posledično tudi za vse ostale mesece izplačilni dnevi pomaknili iz tekočega meseca v naslednji mesec. Za tako ravnanje delodajalca tožnica ne more nositi posledic, niti zavarovanci zaradi različnega obračunavanja plač ne smejo biti prikrajšani. Bistveno je namreč, da je odmera tako starševskega kot tudi materinskega nadomestila odvisna od vseh obračunanih prispevkov za starševsko varstvo. S tem se uresničujeta temeljni načeli zavarovanja, kot sta opredeljeni v 4. členu ZSDP-1 in sicer, da se z zavarovanje za starševsko varstvo zavarovancem po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo pravice, vezane na starševske obveznosti.

9. Kot to poudarja že sodišče prve stopnje v primeru, če ne bi bilo upoštevanih strnjenih 12 mesecev (npr., če zavarovanka ne bi bila kontinuirano v delovnem razmerju) bi se skladno s tretjim odstavkom 43. člena ZSDP-1 za manjkajoče mesece upošteval seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre)5 in Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS (v nadaljevanju: ZUTPG).6 Torej tudi navedena določba odkazuje na to, da je potrebno upoštevati strnjenih 12 mesecev prejetih dohodkov. V primeru izpada določenega meseca, pa je potrebno uporabiti določbo tretjega odstavka 43. člena ZSDP-1. Za tak primer v sporni zadevi ne gre, saj je bila tožnica neprekinjeno v delovnem razmerju in za vseh 12 mesecev tudi prejela plačo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno razsodilo, da je tožena stranka pri odmeri starševskega nadomestila dolžna upoštevati plače, od katerih so bili obračunani prispevki v strnjenih 12 mesecih.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 26/2014 s spremembami. 3 Glej Psp 264/2020 z dne 29. 1. 2021. 4 Glej Psp 214/2019 z dne 12. 9. 2019. 5 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 114/2006 s spremembami.