Jedro

Vsi oblastni organi v Republiki Sloveniji so dolžni poslovati in voditi postopke v uradnem jeziku tj. slovenščini (oz. italijanščini ali madžarščini na območjih občin, kjer živi posamezna narodna skupnost) in uradna oseba, ki je pooblaščena za odločanje v postopku, ne more niti voditi postopka, niti izdati odločbe v jeziku, ki ni uradni jezik v Republiki Sloveniji, tudi če ta jezik odlično obvlada. Zato mora biti odločba o prekršku vedno izdana v uradnem jeziku države izdaje, storilcu pa poleg izvirnika odločbe v slovenskem jeziku vročen tudi prevod odločbe oz. vsaj prevod pomembnejših delov, če obstaja razlog za domnevo, da storilec ne razume slovenskega jezika.

Izrek

Ob reševanju pritožbe se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pobuda za vložitev predloga za priznanje in izvršitev odločbe o prekršku Medobčinskega inšpektorata ..., številka Pn ... z dne 24. 5. 2018 zoper storilko G. S. C., rojeno ..., stanujočo ..., zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo pobudo prekrškovnega organa za podajo predloga za priznanje in izvršitev plačilnega naloga Medobčinskega inšpektorata Kranj z dne 24. 5. 2018 zoper storilko G. S. C., ki prebiva v Nemčiji.

2. Zoper tako odločitev se pritožuje prekrškovni organ brez navedbe pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). V pritožbi navaja, da je postopek zoper storilko vodil po določbah 7.a poglavja ZP-1, ki ureja postopek za prekrške, storjene z motornimi vozili, registriranimi v drugih državah članicah EU in pri tem upošteval šesti odstavek 48. c člena ZP-1, ki določa, da mora biti pisno obvestilo o prekršku sestavljeno v jeziku dokumenta o registraciji motornega vozila, če je na voljo, sicer pa v enem od uradnih jezikov države članice registracije vozila, s katerim je storjen prekršek. Prekrškovni organ je zato postopek na prvi stopnji vodil izključno v jeziku dokumenta o registraciji vozila, ker zakonodajalec ne določa vodenja postopka v dveh jezikih, dodatno še v slovenskem jeziku za potrebe sodišča. Stroški prevajanja pisnega obvestila o prekršku, ne glede na izid postopka, bremenijo proračun organa, ki vodi postopek na prvi stopnji. Stroški prevodov na prvi stopnji so bremenili proračun Medobčinskega inšpektorata K. Sodišče, ki vodi postopek izterjave, pa ne more mimo zakona določiti, da prvostopenjski organ bremenijo še stroški prevodov dokumentov za potrebe sodišča. 3. Pritožba ni utemeljena, vendar je bilo potrebno izpodbijani sklep spremeniti iz razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

4. V skladu s 196. členom ZSKZDČEU-1 se lahko denarna sankcija iz tretjega odstavka 185. člena tega zakona, ki jo je fizični ali pravni osebi izrekel pristojni organ v Republiki Sloveniji, izvrši v drugi državi članici, v kateri ima ta oseba prebivališče oziroma sedež ali premoženje oziroma kjer prejema dohodke. Če je denarno sankcijo na prvi stopnji izrekel prekrškovni organ, lahko pristojno okrajno sodišče vloži predlog na obrazloženo pobudo prekrškovnega organa. Sodišče pri odločitvi o vložitvi predloga upošteva možnost uspešne izterjave, smotrnost izterjave glede na višino izrečene sankcije in stopnje kršitve oziroma ogrožanja zavarovane dobrine. V skladu s 197. členom ZSKZDČEU-1 mora domače sodišče pristojnemu organu države izvršitve poslati 1. odločbo, ki jo je treba izvršiti, 2. izpolnjen in potrjen obrazec iz priloge 10 tega zakona ter 3. prevod potrdila v uradni jezik države izvršitve ali v drug jezik, ki ga ta sprejme. Z ugoditvijo pobudi in vložitvijo predloga za priznanje in izvršitev odločbe prekrškovnega organa Republike Slovenije v drugi državi članici EU sodišče potrjuje pravilnost izvedenega postopka v Republiki Sloveniji in jamči, da so storilcu v postopku o prekršku bile zagotovljene vse procesne pravice po pravu Republike Slovenije.

5. Že Ustava RS v 11. členu jasno določa, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina in da je zgolj na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. V skladu s prvim odstavkom 58. člena ZP-1 se v hitrem postopku o prekršku (med drugim tudi) glede jezika v postopku smiselno uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), slednji pa v prvem odstavku 62. člena določa, da se upravni postopek vodi v slovenskem jeziku, da se v tem jeziku vlagajo vloge, pišejo odločbe, sklepi, zapisnik, uradni zaznamki in druga pisanja ter se opravljajo vsa dejanja v postopku.

6. V predmetni zadevi je prekrškovni organ sicer res vodil postopek o prekršku v skladu z določbami sedmega a) poglavja ZP-1, ki vsebuje posebne določbe za prekrške, storjene z motornimi vozili, registriranimi v drugih državah članicah Evropske unije. V teh postopkih se v skladu s prvim odstavkom 48.c člena ZP-1 postopek začne tako, da pristojni organ, ki je ugotovil prekršek, lastniku oziroma imetniku vozila ali drugače identificirani osebi, osumljeni storitve prekrška zoper varnost cestnega prometa na ozemlju Republike Slovenije, pošlje pisno obvestilo o prekršku in obrazec za odgovor na obvestilo z vsebino iz Priloge, ki je sestavni del tega zakona in je objavljena skupaj z njim. V skladu s šestim odstavkom 48. c člena ZP-1 mora biti pisno obvestilo sestavljeno v jeziku dokumenta o registraciji motornega vozila, če je na voljo, sicer pa v enem od uradnih jezikov države članice registracije motornega vozila, s katerim je bil storjen prekršek, pri čemer stroški prevajanja bremenijo proračun ne glede na izid postopka. Nadalje pa drugi odstavek 48. č člena ZP-1 določa, da po prejemu odgovora osebe oziroma po izteku roka iz prejšnjega odstavka organ, ki je pristojen za prekršek, za katerega se izvede hitri postopek, odloči o prekršku po določbah prejšnjega člena in po drugih določbah tega zakona. Vendar to ne pomeni, da prekrškovni organ izda tudi odločbo o prekršku v tujem jeziku, kot očitno zmotno meni pritožnik. Besedna zveza „po določbah prejšnjega člena“ se namreč ne nanaša na vprašanje uporabe uradnega jezika, saj bi taka razlaga bila v nasprotju z 11. členom Ustave RS. Glede uporabe jezika v postopku je zato potrebno upoštevati besedno zvezo „po drugih določbah tega zakona“, kar pomeni ob upoštevanju 58. člena ZP-1, ki napotuje na smiselno uporabo 62. člena ZUP.

7. Uporaba uradnega jezika države v postopkih pred oblastnimi organi je namreč pomemben del njene suverenosti, ki se mu ni mogoče odpovedati na podlagi zakonske določbe, ki tudi sicer ureja zgolj delni odstop od uporabe uradnega jezika države, da bi se zagotovilo lažje sodelovanje storilca v postopku o prekršku. Vsi oblastni organi v Republiki Sloveniji so dolžni poslovati in voditi postopke v uradnem jeziku tj. slovenščini (oz. italijanščini ali madžarščini na območjih občin, kjer živi posamezna narodna skupnost) in uradna oseba, ki je pooblaščena za odločanje v postopku, ne more niti voditi postopka, niti izdati odločbe v jeziku, ki ni uradni jezik v Republiki Sloveniji, tudi če ta jezik odlično obvlada. Postopek mora torej vedno potekati v uradnem jeziku, v katerem mora biti izdana tudi odločba, a ne zaradi potreb sodišča, kot zmotno meni pritožnik, temveč zaradi upoštevanja Ustave in zakonov. Zato mora biti odločba o prekršku vedno izdana v uradnem jeziku države izdaje, storilcu pa poleg izvirnika odločbe v slovenskem jeziku vročen tudi prevod odločbe oz. vsaj prevod pomembnejših delov, če obstaja razlog za domnevo, da storilec ne razume slovenskega jezika. Izogibanje stroškom prevoda odločbe iz slovenskega v tuj jezik ne more biti razlog za nespoštovanje določb Ustave in ZP-1 glede uporabe uradnega jezika v postopkih (pri čemer pa ni videti ovir, da ne bi prekrškovni organ za prevod uporabil vnaprej prevedenih tipiziranih obrazcev, na katerih sicer izdaja odločbe).

8. V predmetni zadevi ne gre zgolj za to, da bi sodišče za svoje potrebe potrebovalo prevod odločbe, ki je v „izvirniku“ sestavljena v nemškem jeziku, temveč za to, da je odločba oblastnega organa Republike Slovenije, ki ni izdana v uradnem jeziku Republike Slovenije, dejansko pravno neobstoječa in brez pravnih učinkov, zato njeno prevajanje iz tujega jezika v uradni jezik Republike Slovenije ni smiselno, saj prevod ne more odpraviti take pomanjkljivosti, ne glede na to, ali bi stroške prevoda kril prekrškovni organ ali sodišče, ki je pristojno za izvrševanje.

9. Ker je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je pobuda za priznanje in izvršitev pomanjkljiva, je prekrškovni organ z dopisom z dne 29. 10. 2018 (list. št. 17 spisa) pozvalo, naj v roku 8 dni od prejema dopisa ustrezno dopolni ter priloži dokumentacijo v slovenskem jeziku. Nobenega dvoma ni, da prekrškovni organ dokumentacije ni ustrezno dopolnil, saj tudi v pritožbi sam priznava, da odločba v slovenskem jeziku niti ne obstaja, kar pomeni, da ugotovljene pomanjkljivosti ne more odpraviti. Ob takem procesnem stanju pa bi moralo sodišče prve stopnje pobudo za vložitev predloga za priznanje in izvršitev zavreči, kot je opozorilo prekrškovni organ v dopisu z dne 29. 10. 2018. 10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremenilo tako, da je pobudo za vložitev predloga za priznanje in izvršitev odločbe Medobčinskega inšpektorata K. zavrglo (deveti odstavek 163. člena ZP-1).