Jedro

Dejstvo, da je prva tožnica sodnica inštančnega sodišča (razporejena celo na oddelek z drugega pravnega področja) stvarno pristojnemu sodišču, samo po sebi ne predstavlja take okoliščine, ki bi narekovala prenos pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Med pravdnima strankama je pred Okrajnim sodiščem v Mariboru v teku pravdni postopek zaradi ugotovitve lastninske pravice, podredno zaradi izbrisa vknjižbe in izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila, v katerem je prvi toženec predlagal določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (zunaj območja pristojnosti Višjega sodišča v Mariboru) za odločanje v tej zadevi. Svoj predlog utemeljuje s trditvami, da je prva tožnica A. A. višja sodnica na Višjem sodišču v Mariboru, razporejena na oddelek za gospodarsko sodstvo, in lahko spričo spoštovanja, ki ga kot višja sodnica uživa pri sodnikih sodišča prve stopnje, s svojo avtoriteto nedopustno vpliva na nepristranskost prvostopenjskega sodišča. Sklicuje se še na v določbah 22. in 23. člena Ustave RS zajamčene pravice, ki jih po njegovem mnenju lahko v zadostni meri udejanji le pred drugim sodiščem v zagotovljenih pogojih poštenega in enakopravnega sojenja. Končno se zavzema za prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Ljubljani, podredno pa na sodišče z območja Višjega sodišča v Celju, tudi iz razloga smotrnosti, ki naj bi bil podan glede na sedež za njegovo zastopanje pooblaščene odvetniške družbe v Grosupljem in kar naj bi zmanjšalo stroške postopka.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopka v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. Dejstvo, da je prva tožnica sodnica inštančnega sodišča (razporejena celo na oddelek z drugega pravnega področja) stvarno pristojnemu sodišču, samo po sebi ne predstavlja take okoliščine, ki bi narekovala prenos pristojnosti. Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati v vseh sporih. Prenosa pristojnosti pa ne narekuje niti narava spora. V obravnavani zadevi bodo v ospredju pravna vprašanja, ki niso povezana z osebno občutljivimi razmerji posameznikov. Izražen dvom prvega toženca v nepristranskost sojenja pri stvarno pristojnem sodišču zato ne more predstavljati tehtnega razloga za prenos pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP (primerjaj s sklepom VSRS I R 1/2011).

5. Razloga smotrnosti za delegacijo pristojnosti pa ni mogoče upoštevno utemeljevati s sklicevanjem na sedež odvetniške družbe, pooblaščene za zastopanje le ene od strank – ob tem, ko imajo vse stranke, vključno s pooblaščencem tožnic, prebivališče oziroma sedež prav na območju stvarno in krajevno pristojnega sodišča v Mariboru.

6. Ker razlogi za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP po obrazloženem niso podani, je bilo treba predlog prvega toženca zavrniti.