Jedro

Res sicer upniku v odgovoru na ugovor tretjega ni treba navesti drugega, kot da mu nasprotuje, vendar pa to ni podlaga za zaključek, da stroški odgovora niso bili potrebni, kot neutemeljeno uveljavlja pritožnica.

Glede na ureditev odločanja o ugovoru tretjega v 65. členu ZIZ, ko za zavrnitev ugovora zadošča upnikovo nasprotovanje ugovoru, narok ni niti predviden niti potreben. Sámo dejstvo, da ga je sodišče v konkretni zadevi opravilo, ne daje podlage za nastanek obveznosti tretje povrniti stroške upniku, ki se je vabilu sodišča na narok odzval. Prav tako je sodišče prve stopnje napačno štelo kot potrebne (oziroma neutemeljeno povzročene) stroške odgovora na predlog za odlog izvršbe.

Nasprotni stranki se predlog sicer vroči zaradi zagotavljanja pravice do izjave, kar pa še ne pomeni, da je upnik, ki na predlog za odlog odgovori, avtomatično upravičen do povrnitve stroškov odgovora.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep delno spremeni tako, da se odmera stroškov, ki jih mora tretja povrniti upniku, zniža za 942,52 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem delu potrdi.

III. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, tretji pa mora v osmih dneh povrniti 61,10 EUR njenih stroškov pritožbenega postopka. Višji stroškovni zahtevek tretje se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tretji J. G. (v nadaljevanju: tretja) naložilo upniku v osmih dneh povrniti 1.443,94 EUR stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne v mesecu po preteku 8-dnevnega roka za izpolnitev dalje.

2. Tretja se je po pooblaščencih pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga spremembo sklepa tako, da se predlog upnika za povrnitev stroškov zavrne, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje. Uveljavlja nepotrebnost nastalih stroškov. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter zahteva povrnitev stroškov odgovora.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Podlaga za naložitev tretjemu povrniti stroške upniku je dana v sedmem odstavku 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki predpisuje, da mora tretji upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Če tretji ne začne pravde za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna, ali če v pravdi ne uspe, je šteti, da je z vložitvijo ugovora v izvršilnem postopku upniku stroške povzročil neutemeljeno, upnik pa je upravičen do povrnitve tistih, ki so bili za postopek potrebni (smiselna uporaba prvega odstavka 155. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. Zakon o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), ki se na podlagi drugega odstavka 20. člena Odvetniške tarife (OT) v konkretni zadevi uporablja, v tarifni številki 3468 podpoglavja 4.6 Tarife, ki je sestavni del ZOdvT, opredeljuje nagrado za redno in izredno pravno sredstvo ter odgovor na to pravno sredstvo. Ugovor tretjega je v izvršilnem postopku pravno sredstvo tretjega in ker Tarifa pri predpisovanju nagrad ne razlikuje vrst ugovorov (redni ugovor dolžnika, ugovor dolžnika po izteku roka, ugovor novega dolžnika, ugovor tretjega) in odgovorov na posamezni ugovor, gre upniku za odgovor na ugovor tretje nagrada po tarifni številki 3468 Tarife, kot jo je pravilno priznalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.

7. Res sicer upniku v odgovoru na ugovor tretjega ni treba navesti drugega, kot da mu nasprotuje, vendar pa to ni podlaga za zaključek, da stroški odgovora niso bili potrebni, kot neutemeljeno uveljavlja pritožnica. Stroški odgovora so bili potrebni, ker bi v primeru, če upnik ne bi odgovoril, sodišče v skladu s prvim odstavkom 65. člena ZIZ sklep o izvršbi glede predmeta, ki je predmet ugovora tretje, razveljavilo in izvršbo ustavilo.

8. Višje sodišče ni upoštevalo pritožbenih navedb v zvezi z vrednostjo spornega predmeta, ki naj iz izpodbijanega sklepa ne bi bila razvidna, kar naj bi povzročilo, da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih in ga zato naj ne bi bilo mogoče preizkusiti. Kot podlaga za odmero nagrade je v konkretnem primeru upoštevana vrednost terjatve v višini glavnice 50.000,00 EUR, pri čemer je sicer res prišlo do ustavitve izvršbe za znesek 10.000,00 EUR, vendar pa v sklepu z dne 2. 12. 2013 o delni ustavitvi izvršbe ni bil opravljen obračun terjatve in torej ni bila ugotovljena morebitna nova višina glavnice, ki se izterjuje, česar sodišče v tej fazi postopka niti ni bilo dolžno opraviti, obračuna pa tudi ni naredila pritožnica. Višje sodišče s tem v zvezi dodaja, da bi bila pravilna podlaga za odmero stroškov sicer vrednost nepremičnine (glede katere je tretja utemeljevala, da ima na njej pravico, ki preprečuje izvršbo), česar pa v pritožbi ne uveljavlja, niti ni tega sama upoštevala pri priglasitvi stroškov ugovora. V vlogi z dne 10. 4. 2014 (list. št. 78 v spisu) je namreč priglasila stroške nagrade za ugovor v znesku 411,00 EUR, kar je v enaki višini, kot jo je priglasil upnik za odgovor.

9. Pritožba je glede na navedeno v delu, v katerem izpodbija odločitev o stroških odgovora upnika na ugovor tretje (411,00 EUR nagrade, povečano za 22 % DDV, kar skupaj znese 501,42 EUR), neutemeljena in jo je višje sodišče, ki tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, v tem delu zavrnilo ter sklep v tem obsegu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Tretja pa utemeljeno izpodbija odločitev o naložitvi plačila upnikovih stroškov za udeležbo na naroku in stroškov odgovora na predlog za odlog izvršbe.

11. Glede na ureditev odločanja o ugovoru tretjega v 65. členu ZIZ, ko za zavrnitev ugovora zadošča upnikovo nasprotovanje ugovoru, narok ni niti predviden niti potreben. Sámo dejstvo, da ga je sodišče v konkretni zadevi opravilo, ne daje podlage za nastanek obveznosti tretje povrniti stroške upniku, ki se je vabilu sodišča na narok odzval. Stroškov, ki so upniku nastali zaradi nepravilno vodenega postopka, ni neutemeljeno povzročila tretja (zaradi česar ni podlage za uporabo sedmega odstavka 38. člena ZIZ), temveč sodišče in je podana podlaga za smiselno uporabo prvega odstavka 156. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Stroški so namreč nastali upniku po naključju, ki se je njemu primerilo.

12. Prav tako je sodišče prve stopnje napačno štelo kot potrebne (oziroma neutemeljeno povzročene) stroške odgovora na predlog za odlog izvršbe. Višje sodišče pojasnjuje, da je v sklepu z dne 30. 7. 2014, pravnomočnem 10. 9. 2014, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru tretje in o njenem predlogu za odlog izvršbe, pridržalo odločitev do dokončanja pravde le o stroških ugovora, ne pa tudi o stroških predloga za odlog izvršbe, s katerim je tretja uspela. ZIZ v določbah, ki opredeljujejo odlog izvršbe, ne zahteva vročanja predloga nasprotni stranki. Nasprotni stranki se predlog sicer vroči zaradi zagotavljanja pravice do izjave, kar pa še ne pomeni, da je upnik, ki na predlog za odlog odgovori, avtomatično upravičen do povrnitve stroškov odgovora. Ne gre prezreti, da je tretja s svojim predlogom za odlog izvršbe uspela (III. točka izreka sklepa z dne 30. 7. 2014), tako da ni podlage za naložitev stroškov odgovora na predlog za odlog izvršbe niti po kriteriju uspeha (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) niti po kriterijih neutemeljenosti povzročitve in potrebnosti stroškov (38. člen ZIZ, prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Višje sodišče je glede na navedeno sklep v delu, v katerem je sodišče naložilo tretji plačilo upnikovih stroškov za udeležbo na naroku in stroškov odgovora na predlog za odlog izvršbe, spremenilo tako, da je odmerjene stroške znižalo za znesek 942,52 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Tretja je s pritožbo uspela v obsegu 65,27 % in je šteti, da ji je upnik, s tem ko je zahteval povrnitev stroškov za udeležbo na naroku in stroškov odgovora na predlog za odlog izvršbe, v tem obsegu pritožbene stroške neutemeljeno povzročil. Zato je upravičena do povrnitve sorazmernega dela stroškov pritožbenega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ in drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Višje sodišče je pri odmeri stroškov kot podlago upoštevalo izpodbijani znesek stroškov 1.443,94 EUR. Nagrado za pritožbo je odmerilo v skladu s tarifno številko 3468 Tarife ZOdvT, jo povečalo za 20 % v skladu s tarifno številko 6002 Tarife ZOdvT (in ne za zahtevanih 20,00 EUR, kar je najvišji možni pavšalni znesek v skladu z navedeno tarifno številko), oboje pa za 22 % DDV (tarifna številka 6007 Tarife ZOdvT). Temu je prištelo še sorazmerni del sodne takse za pritožbo, ki je bila odmerjena in plačana v višini 33,00 EUR. Če bi tretja v celoti uspela, bi ji pripadlo 93,61 EUR, 65,27 % uspeh pa pomeni pravico do povrnitve 61,10 EUR stroškov pritožbenega postopka.

16. Upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj, glede na vsebino izpodbijanega sklepa in pritožbe, ni bil potreben, zaradi česar so tudi stroški nepotrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).