23. 1. 2023

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Stanislav Hren, Zidani Most, ki ga zastopa Odvetniška družba Monika Mavsar, o.p., d.o.o., Portorož, na seji 23. januarja 2023

sklenil:

1.Ustavna pritožba zoper 3. in 4. točko izreka odločbe Ministrstva za okolje in prostor št. 0612-266/2020/14 z dne 13. 9. 2021 v zvezi s sklepom Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote Koper, o dovolitvi izvršbe št. P06122-1434/2010-34 z dne 9. 6. 2021 se zavrže.

2.Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Koper, je dovolil izvršbo odločbe gradbenega inšpektorja, s katero je bilo pritožniku kot inšpekcijskemu zavezancu naloženo, da mora ustaviti gradnjo "stanovanjske stavbe, tj. kovinskega kontejnerja" in troprekatne greznice, ki jo izvaja brez gradbenega dovoljenja. Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP) je sklep o dovolitvi izvršbe odpravilo v delu, ki se nanaša na troprekatno greznico (1. točka izreka), in popravilo napačno navedbo točke odločbe, ki se izvršuje, v 3. točki izreka sklepa o izvršbi (2. točka izreka), v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo (3. točka izreka) in zavrnilo zahtevek za povrnitev stroškov postopka (4. točka izreka).

2.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija odločitev MOP v delu, v katerem je bila njegova pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe zavrnjena, v zvezi z navedenim sklepom o izvršbi. Zatrjuje kršitev 25., 28. in 157. člena Ustave. Pritožnik kršitev pravice do pravnega sredstva utemeljuje z navedbo, da iz pravnega pouka odločbe MOP izhaja, da zoper navedeno odločbo ni možno uporabiti rednega pravnega sredstva in ni dovoljeno sprožiti upravnega spora.

B.

3.Senat Ustavnega sodišča je ustavno pritožbo zavrgel, ker pravna sredstva niso izčrpana (1. točka izreka).

4.V skladu s prvim odstavkom 215. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 – v nadaljevanju ZUP) se s poukom o pravnem sredstvu stranki sporoči, ali lahko vloži zoper odločbo pritožbo ali pa začne upravni spor ali kakšen drug postopek pred sodiščem. Če je zoper odločbo mogoč upravni spor, je treba v pouku navesti, pri katerem sodišču lahko stranka vloži tožbo in v katerem roku (tretji odstavek 215. člena ZUP). Seznanitev z možnostjo sodnega varstva mora biti jasna in nedvoumna. Upoštevajoč opredelitev upravnega akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu,[1] to v primeru drugostopenjske odločbe o pritožbi pomeni, da mora upravni organ druge stopnje pri oblikovanju pravnega pouka natančno opredeliti, zoper kateri akt je dopustno sprožiti upravni spor.[2]

5.Pravni pouk, ki ga vsebuje odločba MOP, se glasi: "Zoper to odločbo v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, niti ni dovoljeno sprožiti upravnega spora." Odločba MOP v izpodbijanem delu res ni upravni akt, ki bi ga pritožnik lahko izpodbijal v upravnem sporu, kot je bil (dobesedno) opozorjen v pravnem pouku, vendar pa to ne pomeni, da je s tem izključen tudi upravni spor zoper prvostopenjski sklep o dovolitvi izvršbe. Ker gre pri tem za odločitev o pravici oziroma pravni koristi stranke izvršilnega postopka, ki zaradi izvršbe ne sme priti v slabši pravni položaj, kot je nujno potreben za dosego izpolnitve, in s tem za upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, sodna praksa upravni spor zoper sklep o dovolitvi izvršbe inšpekcijskega ukrepa gradbenega inšpektorja – čeprav v vsebinsko omejenem obsegu – dopušča.[3] Tega, da pritožnik lahko vloži tožbo zoper (dokončen) sklep o dovolitvi izvršbe, pa iz pravnega pouka, kot ga vsebuje odločba MOP, ni mogoče razbrati. Pritožnik je glede na to upravičeno štel, da zoper dokončno odločitev o dovolitvi izvršbe glede nelegalne gradnje kovinskega kontejnerja nima na voljo nobenega pravnega sredstva, in zato vložil ustavno pritožbo.

6.Če se stranka ravna po napačnem pouku, ne more imeti to zanjo nobenih škodljivih posledic (četrti odstavek 215. člena ZUP).[4] Enako velja za pomanjkljiv pravni pouk, kot v obravnavanem primeru izhaja iz izpodbijane odločbe MOP. V takem primeru namreč ni mogoče šteti, da je bila stranka nedvoumno seznanjena s svojo možnostjo sodnega varstva zoper dokončno odločitev v upravnem sporu.[5] Senat Ustavnega sodišča je moral ustavno pritožbo zaradi neizčrpanja pravnih sredstev sicer zavreči, vendar pritožniku zaradi napačnega pravnega pouka v izpodbijanem aktu še ni potekel rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. Ob smiselni uporabi sedmega odstavka 215. člena ZUP lahko pritožnik tožbo vloži v 30 dneh od vročitve tega sklepa, s katerim je bila njegova ustavna pritožba zavržena.

7.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Senat Ustavnega sodišča je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – ZUstS) ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednica senata dr. Špelca Mežnar ter člana dr. Matej Accetto in dr. Neža Kogovšek Šalamon. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Špelca Mežnar Predsednica senata

[1]Predmet odločanja v upravnem sporu je (zlasti) zakonitost dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika, kar so praviloma prvostopenjski upravni akti (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1). Pri dvostopenjskem odločanju je tako možnost izpodbijanja prvostopenjske odločbe oziroma odločbe o pritožbi organa druge stopnje v upravnem sporu odvisna od vsebine posamezne odločitve.

[2]Če organ druge stopnje pritožbo zavrne, bo odločitev o pravici, obveznosti in pravni koristi posameznika (lahko) vsebovala prvostopenjska odločba, odločba druge stopnje pa ne, saj ne vsebuje odločitve o pravnem položaju posameznika. Primerjaj E. Kerševan, Vpliv ZUS-1 na odločanje upravnih organov po ZUP, Pravna praksa, št. 4 (2007).

[3]Glede dovoljenosti tožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe glej sklepa Vrhovnega sodišča št. I Up 96/2021 in št. I Up 171/2021, oba z dne 6. 10. 2021, in tam predstavljeno sodno prakso (glej 10. in 11. točko obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča št. I Up 96/2021 oziroma 11. in 12. točko obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča št. I Up 171/2021).

[4]Po ustaljeni ustavnosodni presoji napačen pravni pouk ne more iti v škodo stranki. Glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-148/01 z dne 29. 11. 2001 (Uradni list RS, št. 101/01, in OdlUS X, 233, 21. točka obrazložitve) ter sklepe Ustavnega sodišča št. Up-276/96 z dne 18. 11. 1996, št. U-I-147/15 z dne 16. 12. 2015, št. U-I-41/20 z dne 8. 10. 2020 in št. Up-786/21 z dne 13. 12. 2021.

[5]Primerjaj tudi sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 75/2017 z dne 17. 5. 2017.