Jedro

Glede na drugi odstavek 134. člena ZUP je organ mogel izdati sklep o ustavitvi postopka, ne da bi pred izdajo sklepa umik zahteve poslal v izjavo nasprotni stranki v tem postopku, torej tožniku, saj je razlastitvena upravičenka svojo zahtevo umaknila pred opravo ustne obravnave. Tožnik sicer ugovarja, da se je že spustil v obravnavanje glavne zadeve s tem, ko je odgovoril na posredovano zahtevo za razlastitev, vendar pa s tem ugovorom drugačne odločitve ne more doseči. Določba drugega odstavka 134. člena ZUP namreč kot trenutek, do katerega je umik zahteve možen še brez podaje soglasja nasprotne stranke, predpisuje opravo ustne obravnave in ne (morebitni prej vložen) odgovor nasprotne stranke na vloženo zahtevo.

Pravne posledice, ki sicer nastopijo po zakonu z uvedbo postopka razlastitve, v obravnavanem primeru niso nastopile in zato z ustavitvijo postopka brez predhodne privolitve tožnika zatrjevane kršitve pravil postopka iz 7. in 9. člena ZUP niso podane.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ ustavil postopek razlastitve nepremičnine parc. št. 1759/23, k.o. …, ki je v zemljiški knjigi označena s tam opredeljenimi podatki, in še odločil, da posebni stroški pri izdaji tega sklepa niso bili zaznamovani. V obrazložitvi je navedel, da je Republika Slovenija kot razlastitvena upravičenka vložila zahtevo za razlastitev zemljišča s parc. št. 1759/23, k.o. …, po kateri se bo izvedel desni drenažni kanal ter ureditev in zaščita desnobrežne brežine Save, neposredno dolvodno od jezovne zgradbe HE …. Dne 21. 3. 2016 je razlastitvena upravičenka podala pisno zahtevo za umik zahteve za razlastitev nepremičnine. Glede na prvi odstavek 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je organ postopek ustavil. 2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika in potrdil odločitev prvostopnega organa.

3. Tožnik je v tožbi navedel, da je prejel razlastitveno zahtevo v izjavo in se je nanjo tudi pravočasno odzval z odgovorom. Na tej podlagi je drugostopni organ napačno sklepal, da tožnik zaradi preklicane ustne obravnave še ni začel z obravnavo zadeve v smislu drugega odstavka 134. člena ZUP in da zato njegova privolitev za umik zahteve ni potrebna. ZUP govori o obravnavi glavne zadeve in ne o glavni obravnavi. Razlastitveni postopek poteka v dveh fazah in je obravnava glavne stvari pomaknjena že v fazo pred glavno obravnavo, s tem, ko je razlastitvenemu zavezancu omogočeno, da se izjavi o postavljenem zahtevku za razlastitev. Tožnik je v odgovoru na zahtevo argumentiral in z dokazi podkrepil svoje navedbe o tem, zakaj nasprotuje postavljeni zahtevi za razlastitev, kar pomeni, da se je v obravnavo glavne zadeve že spustil. Prvostopni organ bi moral tožnika o umiku zahteve za razlastitev obvestiti in mu dopustiti, da se o tem izjavi. Ker tega ni storil, je bistveno kršil pravila upravnega postopka (kršitev pravice do izjave) - tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1. Pravni interes tožnika je v tem, da je razlastitvena upravičenka po tem, ko je pri prvostopnem organu podala 21. 3. 2016 umik zahteve za razlastitev, dne 23. 3. 2016 pri istem organu ponovno vložila zahtevo za razlastitev, ki temelji na isti dejanski in pravni podlagi. Prvostopni organ je novo zahtevo zavrgel iz razloga, ker se pri organu o isti zadevi že vodi postopek. Namen upravnega postopka, kjer nastopa več strank z nasprotujočimi interesi, ni v tem, da ena stranka pri organu podaja in umika svojo zahtevo v nedogled ter s tem vznemirja nasprotno stranko. Ravno preprečitvi takih dejanj je namenjen institut privolitve v umik zahteve. S tem, ko stranki taka pravica ni dana, se jo postavi v vlogo objekta procesa in ne subjekta. To pa pomeni kršitev pravice do enakega pravnega varstva, kot tudi kršitev 7. člena ZUP. Tožnik je zato sodišču predlagal, da tožbi ugodi, sklep in odločbo druge stopnje razveljavi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Stranka z interesom Republika Slovenija na tožbo v danem roku ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna odločitev upravnega organa o ustavitvi postopka razlastitve nepremičnine s parc. št. 1759/23, k.o. …. Organ je svojo odločitev sprejel na podlagi prvega odstavka 135. člena ZUP (po tej določbi izda organ sklep, da se postopek ustavi, če je bil postopek začet na zahtevo stranke, pa stranka umakne svojo zahtevo). Tožnik odločitvi nasprotuje, ker mu umik zahteve razlastitvene upravičenke Republike Slovenije za razlastitev obravnavane nepremičnine ni bil poslan v soglasje oziroma v izjavo glede na drugi odstavek 134. člena ZUP, saj se je že spustil v obravnavanje glavne zadeve, s čimer so bila po njegovem mnenju bistveno kršena pravila postopka, zlasti 9. in 7. člen ZUP.

8. Po prvem odstavku 134. člena ZUP lahko stranka delno ali v celoti umakne svojo zahtevo vsak čas med postopkom na prvi stopnji do vročitve odločbe, v času, ko teče pritožbeni rok, in med postopkom na drugi stopnji do vročitve odločbe. Drugi odstavek istega člena pa določa, da če stranka uveljavlja svoj zahtevek nasproti drugi stranki, lahko umakne zahtevek do ustne obravnave, na ustni obravnavi pa le, če stranka z nasprotnim interesom še ni začela obravnavati glavne zadeve; če pa jo je že začela obravnavati, ga lahko umakne le, če v to privoli stranka z nasprotnim interesom, ki se mora o tem izreči v osmih dneh; če se v osmih dneh ne izreče, se šteje, da je v umik privolila.

9. Podatki spisa kažejo sledeče: - da je po prejemu zahteve razlastitvene upravičenke za razlastitev nepremičnine s parc. št. 1759/23 organ izdal sklep z dne 23. 2. 2016 o uvedbi postopka razlastitve te nepremičnine na podlagi četrtega odstavka 53. člena Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (zoper katerega posebna pritožba ni dovoljena, sklep pa je bil zaradi zaznambe začetka razlastitvenega postopka in posledično predpisanih prepovedi po 100. členu Zakona o urejanju prostora poslan tudi zemljiški knjigi), - da je organ poslal strankam postopka, torej razlastitveni upravičenki in tožniku kot razlastitvenemu zavezancu, vabilo na ustno obravnavo, - da je razlastitvena upravičenka po prejemu vabila za ustno obravnavo poslala organu umik zahteve za razlastitev, in - da je organ z dopisom preklical ustno obravnavo ter izdal izpodbijani sklep. Glede na citirani drugi odstavek 134. člena ZUP je organ torej mogel izdati sklep o ustavitvi postopka,ne da bi pred izdajo sklepa umik zahteve poslal v izjavo nasprotni stranki v tem postopku, torej tožniku, saj je razlastitvena upravičenka svojo zahtevo umaknila pred opravo ustne obravnave. Tožnik sicer ugovarja, da se je že spustil v obravnavanje glavne zadeve s tem, ko je odgovoril na posredovano zahtevo za razlastitev, vendar pa s tem ugovorom drugačne odločitve ne more doseči. Določba drugega odstavka 134. člena ZUP namreč kot trenutek, do katerega je umik zahteve možen še brez podaje soglasja nasprotne stranke, predpisuje opravo ustne obravnave in ne (morebitni prej vložen) odgovor nasprotne stranke na vloženo zahtevo.

10. Tudi z utemeljevanjem svojega pravnega interesa tožnik ne more uspeti. Tožnik namreč meni, da je v primerih kot je obravnavani, soglasje k umiku zahteve potrebno zaradi preprečitve ponovnih vlaganj istovrstnih zahtev, zaradi česar mora biti nasprotni stranki dana možnost, da se odloči, ali bo privolila v umik ali ne. Do take situacije je namreč v obravnavanem primeru tudi prišlo, ko je razlastitvena upravičenka vložila (novo) zahtevo za razlastitev iste nepremičnine, pa je organ njeno zahtevo zavrgel, ker o isti stvari še teče postopek (in sicer postopek, ki je predmet presoje tega upravnega spora - op. sod.).

11. Sodišče se s tožnikom načeloma strinja, da je pridobitev privolitve nasprotne stranke k umiku zahteve v postopkih, kjer nastopajo stranke z nasprotnimi interesi, smiselna oziroma logična ter v skladu z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP) in načelom zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Če bo namreč stranka z nasprotnim interesom v umik vložene zahteve privolila ali se bo štelo, da je v umik privolila, ne bo mogla več zahtevati, naj pristojni organ postopek na podlagi tretjega odstavka 135. člena ZUP (kljub umiku zahteve) nadaljuje. Vendar pa - kot že povedano - je bil v obravnavanem primeru umik zahteve podan pred opravo ustne obravnave (torej pravočasno glede na drugi odstavek 134. člena ZUP), iz spisa pa je tudi razvidno, da vpis zaznambe začetka razlastitvenega postopka ter prepovedi razpolaganja z nepremičnino s parc. št. 1759/23, k.o. …, v zemljiški knjigi ni bil dovoljen (sklep Okrajnega sodišča v Brežicah, Dn 76135/2016 z dne 19. 4. 2016). To pa pomeni, da pravne posledice (ki sicer nastopijo po zakonu z uvedbo postopka razlastitve) v obravnavanem primeru niso nastopile in zato z ustavitvijo postopka brez predhodne privolitve tožnika zatrjevane kršitve pravil postopka iz 7. in 9. člena ZUP niso podane.

12. Glede na povedano je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in da je akt pravilen in na zakonu utemeljen.

13. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.