Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, ki ga zastopa direktorica Jožica Hegler, in Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor, ki ga zastopa direktorica mag. Lidija Žvajker, na seji 14. junija 2007
Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06 – ur. p. b.), 7. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 110/06 – ur. p. b.) in za začetek postopka za oceno zakonitosti 3. in 5. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 73/05, 103/05, 12/06, 36/06, 46/06, 77/06, 128/06 in 37/07) se zavržeta.
1.Pobudnika, javna stanovanjska sklada na lokalni ravni, izpodbijata predpise o plačah javnih uslužbencev oziroma direktorjev teh javnih skladov. Členu 2 Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU), ki določa predmet urejanja, očitata neskladje z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker različno ureja položaj javnih uslužbencev v lokalnih skupnostih in položaj zaposlenih v javnih skladih na lokalni ravni, čeprav opravljajo podobne naloge. Členu 7 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), ki določa plačne skupine in plačne podskupine, očitata tudi neskladje z navedeno ustavno določbo, ker so javni uslužbenci v javno stanovanjskih skladih na lokalni ravni uvrščeni na bistveno nižje ovrednotena delovna mesta od občinskih javnih uslužbencev. Izpodbijana določba naj bi bila tudi v neskladju z 2. členom Ustave, ker naj bi posegala v že pridobljene pravice in sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Členoma 3 in 5 Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, ki določata uvrstitev v plačne razrede in podrobnejše kriterije za uvrstitev direktorjev, očitata tudi neskladje z navedenima ustavnima določbama. Posegala naj bi v pridobljene pravice direktorjev javnih stanovanjskih skladov na lokalni ravni, na njuni podlagi pa naj bi bili ti direktorji uvrščeni v bistveno nižje plačne razrede glede na direktorja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, direktorje občinskih uprav in tam zaposlene občinske uradnike. Ustavnemu sodišču predlagata, naj izpodbijane predpise razveljavi.
2.Ustavno sodišče je pobudi zaradi skupnega obravnavanja in odločanja združilo.
3.Po 24. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Pravni interes za vložitev pobude je podan, če predpis neposredno posega v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnikov. Ugoditev njihovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njihovega pravnega položaja.
4.Pobudnika glede vprašanja uvrstitve zaposlenih v plačne razrede, vključno z uvrstitvijo direktorjev javnega stanovanjskega sklada na lokalni ravni v plačne razrede, ne izkazujeta lastnega neposrednega pravnega interesa. Prav tako ga ne izkazujeta glede vprašanja ureditve položaja zaposlenih v javnih skladih na lokalni ravni z ZJU. Pobudnika namreč izpodbijata določbe, ki se neposredno nanašajo le na pravni položaj delavcev. Zato bi morebitna ugoditev pobudi vplivala na položaj zaposlenih pri pobudnikih, ne pa na njun lasten položaj. Pobudnika pa tudi s pavšalno navedbo, da bodo zaposleni zaradi nižjih plač poiskali nove zaposlitve, pobudnika pa da bosta morala zaupane naloge in javna pooblastila izvajati le s slabše plačanimi kadri, nista utemeljila pravnega interesa. Zato je Ustavno sodišče njuni pobudi zavrglo.
5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.
Predsednik
dr. Janez Čebulj