Jedro

Vsak poseg v dostojanstvo ali osebnostno pravico, vsako neprijetno obnašanje, nastrojenost in nesoglasja še ne zadoščajo za izrek ukrepov po 19. členu ZPND. Njihova uporaba je omejena na primere, ko je podana ogroženost posameznega člana družine, obseg intervencije države pa mora biti sorazmeren stopnji ogroženosti žrtve nasilja. Sodišče mora iskati mejo med konfliktnimi položaji, ki naj bi jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov reševali sami, in primeri, kjer ne gre zgolj za to, da je nekdo žrtev medsebojnih odnosov, ampak je žrtev nasilnih dejanj, ki zaradi svoje narave terjajo nujen in takojšen poseg države v zasebna razmerja. Namen ukrepov iz 19. členu ZPND ni v kaznovanju za pretekla ravnanja, pač pa, da se v hitrem postopku žrtvi družinskega nasilja zagotovi varstvo, in sicer tako, da se nasilnežu prepreči možnost ponavljanja nasilnih dejanj.

Skladno s sodno prakso mora sodišče pri presoji utemeljenosti predloga za podaljšanje izrečenih ukrepov upoštevati okoliščine, ki so bile podlaga za prvi izrek ukrepa, ter ravnanje povzročitelja nasilja in žrtve med izvrševanjem ukrepa, pri čemer je za presojo odločilno, ali je prvo obdobje zadostovalo za zaščito žrtve. Pri tej presoji mora sodišče upoštevati značilnosti postopkov po ZPND.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru in dopolnitvi ugovora ugodi in se sklep IV N 313/2023 z dne 6. 11. 2024 spremeni tako, da se predlog za podaljšanje trajanja izrečenega ukrepa zavrne.

II.Predlagateljica je dolžna nasprotnemu udeležencu povrniti 1.743,88 EUR stroškov postopka v roku 15-ih dni od prejema tega sklepa, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu s sklepom IV N 313/2023 z dne 8. 11. 2023, v zvezi s popravnim sklepom z dne 17. 11. 2023 in sklepom z dne 16. 5. 2024, s katerim je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca, za obdobje 12 mesecev od vročitve sklepa prepovedalo približevati se predlagateljici. S sklepom IV N 313/2023 z dne 6. 11. 2024 je prepoved podaljšalo tako, da je nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev prepovedalo približevati se predlagateljici na razdaljo manjšo od 200 metrov, stopiti, približevati in zadrževati se na razdalji manjši od 200 metrov hiši njenih staršev na naslovu ..., kjer predlagateljica s hčerko sedaj prebiva, ter krajem, kjer se predlagateljica običajno nahaja, in sicer: njenemu delovnemu mestu, v terminih, ko po sklenjeni sodni poravnavi hčerko v vrtcu prevzema ali oddaja predlagateljica, pa tudi vrtcu, v katerem je hčerka, in kasneje Osnovni šoli, ki jo bo hčerka obiskovala. Za primer kršitve izrečene prepovedi je določilo kazen v znesku 500 EUR.

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca z dne 15. 11. 2024 in dopolnitev ugovora z dne 18. 11. 2024 zoper sklep o prepovedi približevanja z dne 6. 11. 2024 ter odločilo, da mora nasprotni udeleženec predlagateljici povrniti stroške postopka (28,38 EUR njej, 1.057,15 EUR pa na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Novem mestu).

3.Nasprotni udeleženec sklep izpodbija iz vseh razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), pritožbenemu sodišču predlaga, naj spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da ugodi njegovemu ugovoru in predlagateljici naloži povrnitev stroškov postopka.

4.Navaja, da zakonski znaki, ki jih 3. člen Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) opredeljuje kot nasilje, niso podani. Glede dogodka z dne 8. 11. 2023 je tožilstvo kazensko ovadbo zavrglo, razen tega je od dogodka minilo že eno leto in osem mesecev. Za kasnejše obdobje pa predlagateljica niti ne zatrjuje, da bi prišlo do kakršnegakoli fizičnega stika med udeležencema ali neprimerne komunikacije. V zvezi s predajami hčerke B., ki potekajo izven vrtca, navaja, da njegov brat ni zavezan k temu, da pri predajah asistira. Dne 31. 10. 2024 je bil brat odsoten, zato je predajo izvršil z ml. nečakom, sodišče pa to oceni kot kršitev, čeprav je vozilo parkiral več kot 100 metrov od mesta predaje. Predaji pred PP C. 25. 12. 2023 in 1. 1. 2024 sodita v obdobje prvega sklepa in predlagateljica je bila tista, ki je določila pogoje predaje B. Glede na vsebino sporočila predlagateljice ni imel pomisleka, da B. predlagateljici preda sam. Nobenega ogrožanja ali namere ogrožanja ni bilo. Izpostavlja nesorazmernost ukrepa prepovedi približevanja na razdalji 200 metrov, ko gre za predajo otroka izven vrtca, saj se to vedno izvaja pred PP C., kjer je vsako gibanje evidentirano. Sodišče vse breme nalaga njemu, čeprav bi tudi predlagateljica lahko predajo vršila po svojih starših. Ni nepomembno, da predlagateljica odkrito zasleduje cilj, da bi bili stiki hčerke z očetom čim redkejši. Sklep posega v njegovo pravico do svobode gibanja. C. je poleg doma center njegovega življenja, zato to, da se je sredi dneva gibal tam, ne more biti razlog za ukrepe po ZPND. Predlagateljica se je približala njegovemu vozilu, enkrat je vozila za njim. V drugem primeru je šlo zgolj za parkirano vozilo. Lokacije, kjer je bilo vozilo posneto, so izven lokacije vrtca. Ni šlo za termine, v katerih bi lahko pričakoval, da bo predlagateljica prišla po B. V zvezi z dogodkom 31. 10. 2024 pojasnjuje, da je laično ocenil, da je razdalja parkiranega vozila okoli 200 metrov, bil je na veliki oddaljenosti od predlagateljice, ki je bila izven njegovega vidnega polja, čakal je v parkiranem vozilu, B. pa je pred PP C. prevzel nečak. Sodišče bi moralo izhajati iz namena zakonske norme, ne zgolj iz formalnega besedila ter upoštevati voljo nasprotnega udeleženca, da sklepu zadosti. Pri očitku prijav na CSD sodišče ne vidi vedno novih aktivnosti predlagateljice pred tem organom. Uporabo pravnih poti ni mogoče označiti za nasilno ravnanje. Nepravilen je zaključek, da za izrek prepovedi približevanja zadošča, da je predlagateljico strah. Ker je napačna odločitev o glavni stvari, je napačna tudi odločitev o stroških postopka.

4.Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

5.Pritožba je utemeljena.

6.Vsak poseg v dostojanstvo ali osebnostno pravico, vsako neprijetno obnašanje, nastrojenost in nesoglasja še ne zadoščajo za izrek ukrepov po 19. členu ZPND.1 Njihova uporaba je omejena na primere, ko je podana ogroženost posameznega člana družine, obseg intervencije države pa mora biti sorazmeren stopnji ogroženosti žrtve nasilja.2 Sodišče mora iskati mejo med konfliktnimi položaji, ki naj bi jih ljudje kot nosilci medčloveških odnosov reševali sami, in primeri, kjer ne gre zgolj za to, da je nekdo žrtev medsebojnih odnosov, ampak je žrtev nasilnih dejanj, ki zaradi svoje narave terjajo nujen in takojšen poseg države v zasebna razmerja.3 Namen ukrepov iz 19. členu ZPND ni v kaznovanju za pretekla ravnanja, pač pa, da se v hitrem postopku žrtvi družinskega nasilja zagotovi varstvo, in sicer tako, da se nasilnežu prepreči možnost ponavljanja nasilnih dejanj. V 3. odstavku 19. člena ZPND predvideva možnost podaljšanja izrečenega ukrepa. Skladno s sodno prakso mora sodišče pri presoji utemeljenosti predloga za podaljšanje izrečenih ukrepov upoštevati okoliščine, ki so bile podlaga za prvi izrek ukrepa, ter ravnanje povzročitelja nasilja in žrtve med izvrševanjem ukrepa, pri čemer je za presojo odločilno, ali je prvo obdobje zadostovalo za zaščito žrtve.4 Pri tej presoji mora sodišče upoštevati prej navedene značilnosti postopkov po ZPND.

7.Sodišče prve stopnje je ugotovilo:

-da je v zvezi z dogodkom 19. 10. 2023, ko je nasprotni udeleženec predlagateljico stisnil za vrat, jo tiščal ob drvarnico in ji grozil, tožilstvo sicer kazensko ovadbo zoper nasprotnega udeleženca zavrglo, kar pa ne pomeni, da ni bil nasilen do predlagateljice;

-da je 25. 11. 2023 in 1. 1. 2024 nasprotni udeleženec kršil izrečeno prepoved približevanja, ker je B. sam pripeljal na predajo, čeprav bi lahko zagotovil predajo otroka po sorodnikih;

-da je 1. 5. 2024 pred PP C., kjer je B. predlagateljici predal njegov brat, nasprotni udeleženec sedel v bratovem kombiju, kar je predlagateljici povedala B.;

-da je bil 26. 4. 2024 ob 12:23 uri pred trgovino D., ki je v bližini vrtca, v katerega je šla predlagateljica po B., parkiran avto nasprotnega udeleženca in da je nasprotni udeleženec verjetno vedel, da bo predlagateljica B. predčasno prišla iskat v vrtec;

-da je 29. 7. 2024 ob 12:26 uri nasprotni udeleženec peljal mimo predlagateljice, ko je šla po B. v vrtec, pokazal ji je sredinski prst, lahko je vedel, da bo predlagateljica šla takrat v vrtec po B.;

-da je 31. 10. 2024, ko je po B. prišel mladoletni nečak nasprotnega udeleženca, hčerko do avtomobila (kombija) odpeljala predlagateljica in videla, da je v kombiju nasprotni udeleženec, ga slikala, nasprotni udeleženec se je pri tem skrival, razdalja med kombijem in avtom predlagateljice je bila manjša od 200 m;

-da je nasprotni udeleženec večkrat obvestil CSD, da je predlagateljica nasilna do hčerke, a je CSD ugotovil, da je pri obeh starših za deklico primerno poskrbljeno, nobenih posebnosti CSD ni zaznal, nasprotni udeleženec se še vedno ni sprijaznil z razpadom zveze in gre za poskus nadzora predlagateljice preko otroka, kar predstavlja obliko psihičnega nasilja nad predlagateljico;

-da je imela predlagateljica že trikrat predrto pnevmatiko na avtomobilu, ni sicer mogoče z verjetnostjo zaključiti, da je to storil nasprotni udeleženec, naključju pa tega tudi ni mogoče pripisati;

-da je predlagateljico strah tudi iz razloga, ker meni, da je nasprotni udeleženec zažgal njen avto, čeprav ni mogoče z verjetnostjo zaključiti, da je požar povzročil nasprotni udeleženec.

8.Na navedenih ugotovitvah oprta presoja sodišča prve stopnje, da je treba podaljšati ukrep prepovedi približevanja nasprotnega udeleženca predlagateljici, ker je nasprotni udeleženec kršil sklep sodišča in da s svojim ravnanjem posega v predlagateljičine osebnostne pravice ter njen občutek varnosti, je zmotna.

9.Dogodek dne 8. 11. 2023 je bil povod, da je sodišče nasprotnemu udeležencu prvič izreklo prepoved približevanja predlagateljici. Do izdaje izpodbijanega sklepa je preteklo več kot leto in pol. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča ne izhaja, da bi bil v tem času kdaj fizično nasilen do predlagateljice. Presoja o večkratni kršitvi prepovedi približevanja in psihičnem nasilju nasprotnega udeleženca nad predlagateljico, pa ob pravilni uporabi določb ZPND glede na ugotovljeno dejansko stanje ni pravilna.

10.Skladno z dogovorom med udeležencema (sodna poravnava) se predaje B. na stik in iz stika z očetom takrat, ko ni v vrtcu, izvedejo pred policijsko postajo. Že to zmanjšuje možnost nasilnega ravnanja nasprotnega udeleženca. Nobena sodna odločba nasprotnemu udeležencu ne nalaga, da mora za predaje B. zagotoviti tretjo osebo. Dejstvo, da je za to poskrbel, dokazuje njegovo voljo, da spoštuje izrečeno prepoved približevanja. Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča ne izhaja, da bi ob predajah kdaj s svojim ravnanjem ogrožal predlagateljico, saj ni ugotovljeno, da bi bil kdaj fizično ali verbalno nasilen. Ob predaji B. 1. 5. 2024 predlagateljica nasprotnega udeleženca niti videla ni (B. ji je kasneje povedala, da je bil v avtu). 31. 10. 2024 je nasprotni udeleženec čakal B. v kombiju, ki je bil toliko oddaljen, da ga predlagateljica ne bi videla, če se ne bi sama odločila, da pelje B. do avtomobila. Ko se je predlagateljica približala kombiju in slikala nasprotnega udeleženca, je odreagiral s skrivanjem. To, da vozilo, v katerem je bil nasprotni udeleženec, ni bilo oddaljeno več kot 200 m od mesta predaje B., ob dejstvu, da je bil nasprotni udeleženec izven vidnega polja predlagateljice in je imel utemeljen razlog, da se je tam nahajal (stik s hčerko), ne predstavlja kršitve izrečenega ukrepa. Predlagateljica je 26. 4. 2024 videla le avto od nasprotnega udeleženca, v njem ni bilo nasprotnega udeleženca, torej se ji ni približal. Tudi 29. 7. 2024 ni šlo za tako ravnanje nasprotnega udeleženca, ki bi lahko ogrožalo predlagateljico. Glede na to, da se je peljal mimo nje sredi dneva in na lokaciji, kjer se pogosto zadržuje zaradi raznih opravkov, predlagateljica pa je po B. prišla v vrtec prej kot običajno, je verjetno šlo za naključno srečanje. Očitki o kršitvi prepovedi približevanja niso utemeljeni.

11.Pravilna so stališča pritožbe glede očitkov nasprotnemu udeležencu v zvezi z obveščanjem CSD, da mu je B. govorila o neprimernih ravnanjih in nasilju predlagateljice nad njo. Tudi predlagateljica se zaradi konfliktnega odnosa z nasprotnim udeležencem obrača na CSD, hkrati pa trdi, da jo prijave nasprotnega udeleženca na CSD bremenijo. V izpodbijanem sklepu ni dejanskih ugotovitev, iz katerih bi izhajalo, da se predlagateljica zaradi obravnav CSD, ki so posledica ravnanj nasprotnega udeleženca, utemeljeno boji nasprotnega udeleženca, se počuti ponižano, manjvredno, ogroženo, je v duševni stiski (5. odst. 3. člena ZPND). Presoja, da gre za psihično nasilje, je materialno pravno zmotna.

12.V postopkih za izrek ukrepov po ZPND se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti, ki je podan, če za obstoj določenega pomembnega dejstva obstaja več argumentov kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti močnejši od drugih. Ob dejstvu, da policija ni našla dokazov, ki bi utemeljevali sum predlagateljice, da ji je nasprotni udeleženec zažgal avto in povzročil predrtje pnevmatike na njenem avtomobilu, ter da tudi v tem postopku mnenje predlagateljice, da je to storil nasprotni udeleženec, ni z ničemer potrjeno, je verjetneje, da nasprotni udeleženec tega ni storil.

13.Pogoji za podaljšanje trajanja izrečene prepovedi približevanja niso podani. Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je njegovemu ugovoru ugodilo in predlog predlagateljice za podaljšanje ukrepov po 19. členu ZPND zavrnilo (3. alineja 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 1. odstavkom 22a. člena ZPND).

14.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 2. odstavku 165. člena ZPP v zvezi z 8. odstavkom 22a. člena ZPND. Ker gre za postopek, v katerem udeleženca uveljavljata vsak svoj interes, je pritožbeno sodišče presodilo, da je treba o stroških postopka odločiti glede na uspeh udeležencev. Zato mora predlagateljica nasprotnemu udeležencu povrniti vse potrebne stroške (155. člen ZPP) tega postopka. Višje sodišče jih je odmerilo po vloženih stroškovnikih in skladno z Odvetniško tarifo (OT). Stroški prvostopenjskega postopka so odmerjeni po tar. št. 27/5 za vloge in tar. št. 27/6 za zastopanje, skupaj z materialnimi stroški po 3. odstavku 11. člena OT in 22% DDV znašajo 1.474,96 EUR; natančnejša specifikacija je na list. št. 191 spisa. Priznani pritožbeni stroški so: 320 točk oz. 192 EUR po tar. št. 27/7 OT, 2% materialnih stroškov, 22% DDV in 30 EUR takse, kar skupaj znaša 268,92 EUR.

-------------------------------

1 Prim. npr. sklepa VSL IV Cp 3711/2008 in IV Cp 2146/2020. 2 Prim. npr. sklepa VSL IV Cp 1571/2023 in IV Cp 311/2023. 3 T. Pavčnik: Nekatera vprašanja Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Pravosodni Bilten št. 2/2012. 4 Prim. sklep VSL IV Cp 399/2023.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (2008) - ZPND - člen 3, 3/5, 19, 19/3, 22a, 22a/1, 22a/8 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 155

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.