Jedro

Zakonsko besedilo četrtega odstavka 87. člena ZUP oziroma besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže na to, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan. Dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Tožeča stranka je dne 9. 4. 2025 pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani priporočeno po pošti poslala tožbo, v kateri izpodbija odločbo št. 11064-19853/2021-15 z dne 7. 1. 2025, s katero je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje njeni vlogi za obročno plačilo obveznosti po odločbi Finančne uprave RS št. DT 429-2481/2024-2 z dne 5. 11. 2024 ugodil in ji dovolil obveznost v višini 27.521,94 EUR plačati v šestih zaporednih mesečnih obrokih.

2.Zoper navedeno odločbo je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z odločbo št. 11008-34/2025-2611-4 z dne 17. 2. 2025 zavrnilo.

3.Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom VI Ps 415/2025 z dne 6. 6. 2025, ki je postal pravnomočen 3. 7. 2025, izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tem sporu in je po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo naslovnemu sodišču. Naslovno sodišče je predmetno zadevo prejelo v reševanje dne 19. 8. 2025.

4.Tožba je prepozna.

5.Skladno s prvim odstavkom 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je treba tožbo v upravnem sporu vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe med drugim preveriti tudi pravočasnost vložene tožbe. Če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, jo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 s sklepom zavrže.

6.Iz podatkov na obvestilu organu o vročitvi, ki se nanaša na odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 11008-34/2025-2611-4 z dne 17. 2. 2025, s katero je bil postopek odločanja končan, izhaja, da je bilo dne 21. 2. 2025 v predalčniku na sedežu tožeče stranke (...) puščeno sporočilo, kje se pisanje nahaja, z opozorilom, da ga mora naslovnik prevzeti v petnajstih dneh, sicer velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka.

7.Petnajstdnevni rok za prevzem pisanja (odločbe Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. 11008-34/2025-2611-4 z dne 17. 2. 2025) na pošti je začel teči naslednji dan po opravljenem poskusu vročitve na naslovu tožeče stranke za vročanje, to je dne 22. 2. 2025, in se je iztekel v soboto, dne 8. 3. 2025, ki velja na podlagi fikcije za datum, ko je bila drugostopenjska odločba vročena tožeči stranki.

8.Pošiljka je bila v predalčnik tožeče stranke vložena po preteku petnajstdnevnega roka za prevzem pošiljke, to je v ponedeljek, dne 10. 3. 2025, kar pa na potek roka za vložitev tožbe v upravnem sporu ne vpliva. V primeru vročitve pisanja s fikcijo je namreč za ugotovitev datuma vročitve bistven podatek, kdaj je bilo stranki v njenem hišnem predalniku puščeno obvestilo o prispeli pošti.¹ Že zakonsko besedilo četrtega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) oziroma besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže na to, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan. Iz določbe 87. člena ZUP je tudi razvidno, da fikcija vročitve nastopi, preden vročevalec pusti pisanje v naslovnikovem predalčniku. Navedeno dejanje se namreč opravi po preteku roka za dvig pošiljke (torej po poteku petnajstih dni). Iz navedenega izhaja, da dan, ko je bil dokument puščen v hišnem predalčniku, za samo vročitev ni pravno odločilen.²

9.Naslednji dan po opravljeni vročitvi, torej z dnem 9. 3. 2025, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v ponedeljek, dne 7. 4. 2025.

10.Iz spisovne dokumentacije je razvidno, da je tožeča stranka tožbo vložila dne 9. 4. 2025³ , torej prepozno, zaradi česar je sodišče tožbo v skladu z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z drugim in tretjim odstavkom tega člena zavrglo brez vsebinske obravnave.

11.Odločitev o zavrnitvi zahteve tožeče stranke za povračilo stroškov postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Več o tem glej: Mojca Medved Ladinek, Vročanje po ZUP s stališča sodne prakse, 16. dnevi prekrškovnega prava, Zbornik, 21. in 22. junij 2021, Portorož, GV založba. str. 41-58.

2Prim. sklepi Vrhovnega sodišča RS I Up 66/2019 z dne 4. 9. 2019, I Up 69/2019 z dne 26. 11. 2019, sklepi Upravnega sodišča RS II U 354/2019 z dne 11. 3. 2020, II U 500/2019 z dne 14. 2. 2020, II U 459/2019 z dne 16. 6. 2021 in drugi.

3Na isti dan je tožeča stranka zoper isto upravno odločbo vložila tudi tožbo pri naslovnem sodišču, ki je bila zavržena kot prepozna s sklepom II U 90/2025-9 z dne 10. 6. 2025. Zoper navedeni sklep je tožeča stranka vložila pritožbo, ki jo je Vrhovno sodišče RS s sklepom I Up 157/2025 z dne 8. 9. 2025 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep, s čimer je odločitev o zavrženju tožbe kot prepozne postala pravnomočna.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 87, 87/4

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 28, 28/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.