13. 10. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopajo B. B., C. C., mag. Č. Č. in D. D., odvetniki v Z., na seji senata dne 27. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 519/2003 z dne 4. 3. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo pritožnice (v pravdi tožnice), vloženo zoper sodbo Višjega sodišča. Ocenilo je, da revizija glede na vrednost spornega predmeta, ki jo je pritožnica navedla v tožbi, ni dopustna.

2.Pritožnica zatrjuje kršitev načela pravne države (2. člen Ustave), načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Navaja, da je ob vložitvi tožbe leta 1993 vrednost spornega predmeta označila na 800.000 SIT in si s tem v skladu s tedaj veljavnimi predpisi zagotovila pravico do revizije. Meni, da uveljavitev novega Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP) v letu 1999 ne more povzročiti izgube revizije zgolj zato, ker je postopek trajal več kot deset let. Vrhovno sodišče naj bi z razlago prehodnih določb ZPP retroaktivno poseglo v pritožničin položaj in ji odvzelo pridobljeno pravico do revizije. Izpodbijanemu sklepu očita tudi nedopustno različno obravnavanje subjektov, ki so tožbo vložili v času pred uveljavitvijo novega ZPP (zaradi česar naj bi bil njihov "procesni položaj enak"), glede na trajanje postopka. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne Vrhovnemu sodišču, da o reviziji vsebinsko odloči.

B.

3.Pritožnica s sklicevanjem na načelo pravne države (2. člen Ustave) ustavne pritožbe ne more utemeljiti. Člen 2 Ustave namreč neposredno ne ureja človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela. Ustavno sodišče pa v skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS) preizkusi le, ali so z izpodbijanim aktom kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Z odločitvijo Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije do zatrjevane kršitve pravice do pravnega sredstva ni moglo priti. Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da iz 25. člena Ustave izhaja zgolj jamstvo dvostopenjskega sodnega postopka. To je pritožnici bilo zagotovljeno. Pravice do izrednega pravnega sredstva (kar je tudi revizija) pa ta človekova pravica ne zagotavlja.

5.Vrhovno sodišče s tem, ko je presojo dopustnosti revizije oprlo na določbe novega ZPP, ki je začel veljati v času po vložitvi tožbe in pred izdajo prvostopenjske sodbe, tudi pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave) ni kršilo. Ustavno sodišče je namreč že zavrnilo očitek, da je v neskladju z Ustavo, če se novi zakon po prehodni določbi 498. člena ZPP glede tega vprašanja uporablja tudi glede postopkov, ki so se začeli še pred njegovo uveljavitvijo (sklep Ustavnega sodišča št. U-I-21/02 z dne 12. 9. 2002, Uradni list RS, št. 83/02 in OdlUS XI, 166).

6.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić