Jedro

Za delitev stvari v solastnini velja, da so udeleženci najbolje varovani, kadar vsi dobijo dele stvari v naravi, in sicer v sorazmerju s solastninskimi deleži. Spor o lastništvu dela sosednje parcele ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče prekiniti postopek za razdružitev solastnih nepremičnin niti ni razlog, ki bi preprečeval delitev solastnine.

Izrek

I. Pritožba prvega nasprotnega udeleženca se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pritožbi predlagateljice se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni: * v prvi alineji IV. točke izreka tako, da je prvi nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici plačati še znesek 733,83 EUR (skupaj 8.121,54 EUR); * v V. točki izreka tako, da ima predlagateljica zakonito zastavno pravico še za znesek 733,83 EUR (skupaj za 8.121,54 EUR); * v VI. točki izreka tako, da v korist parcele 1124/1, k. o. X, ustanovljena služnost obstoječih komunalnih vodov poteka diagonalno ob severovzhodnem delu parcele 1124/2, k. o. 0000 – X, kot je to razvidno iz skice sodnega izvedenca za geodezijo A. A., ki je priloga izvedenskega mnenja z dne 30. 8. 2017. III. Prvi nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, predlagateljici pa je v roku 15 dni dolžan povrniti 63 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dopustilo udeležbo V. A. (I. točka izreka), nato pa nepremičnino 1357/2, k. o. Y, katere solastnika sta nasprotna udeleženca, razdružilo tako, da jo v izključno last prejme drugi nasprotni udeleženec (II. točka izreka), nepremičnino 1124, k. o. X, katere solastniki so predlagateljica in nasprotna udeleženca, pa tako, da je izvedlo parcelacijo in po nastanku dveh novih parcel predlagateljica prejme v izključno last novo nastalo parcelo 1124/2, prvi nasprotni udeleženec pa novo nastalo parcelo 1124/1, obe k. o. X (III. točka izreka). Zaradi razlike med vrednostjo prejetih nepremičnin in vrednostjo solastniških deležev je sodišče prve stopnje prvemu nasprotnemu udeležencu naložilo, da predlagateljici plača 7.387,71 EUR, drugemu nasprotnemu udeležencu pa 23.305,51 EUR (z obrestmi, kot izhaja iz IV. točke izreka), dotlej pa imata predlagateljica in drugi nasprotni udeleženec na parceli 1124/1, k. o. X, zakonito zastavno pravico v višini teh zneskov (V. točka izreka). Sodišče je na novo nastali parceli 1124/2, k. o. X ustanovilo služnost obstoječih komunalnih vodov v korist novo nastale parcele 1124/1, k. o. X (VI. točka izreka). Odločilo je še, kateri so skupni stroški, in jih naložilo v plačilo udeležencem glede na njihove solastniške deleže (VII. točka izreka), za ostale pa sklenilo, da jih krije vsak sam (VIII. točka izreka).

2. Proti navedeni odločitvi sta pritožbi pravočasno vložila predlagateljica in prvi nasprotni udeleženec (v nadaljevanju: nasprotni udeleženec, razen kjer bo pritožbeno sodišče zaradi jasnosti posebej poudarilo, za katerega od nasprotnih udeležencev gre).

3. Predlagateljica izpodbija IV. (delno), V. in VI. točko izreka, nasprotni udeleženec pa sklep izpodbija v vseh, razen v I. točki izreka.1

4. Predlagateljica kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo napak, ko je tudi pri novo nastali parceli, ki jo je prejel nasprotni udeleženec, upoštevalo manjvrednost nepremičnine zaradi obstoječe služnosti, saj je služnost na nepremičnini, ki jo je prejela v last ona, ustanovljena prav v korist parcele nasprotnega udeleženca. V zvezi s potekom služnosti izpostavlja, da je v izreku služnost premalo natančno določena. Predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega dela sklepa.

5. Nasprotni udeleženec v obširni pritožbi kot bistveno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje novonastali parceli razdeliti tako, da bi njegova obsegala še betonski pločnik ob garaži ter za to navaja razloge. Nadalje vztraja, da bi moralo sodišče prve stopnje na novi nepremičnini 1124/2 ustanoviti služnost za obračanje vozil in da bi moralo sodišče z odločitvijo počakati, dokler ne bo v vzporedni pravdi odločeno o lastništvu garaže na parceli št. 1125. Sklepno izpodbija razloge sodišča o dodelitvi nove parcele 1124/2 predlagateljici in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sodišče pripominja, da pritožbenih navedb na tem mestu ne bo povzemalo v širšem obsegu, temveč bo na bistvene od njih odgovorilo v ožji obrazložitvi tega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6. Pritožbi sta bili vročeni vzajemno, obe pa tudi drugemu nasprotnemu udeležencu. Na pritožbi ni nihče odgovoril. 7. Pritožba prvega nasprotnega udeleženca ni utemeljena, pritožba predlagateljice pa je utemeljena.

O pritožbi nasprotnega udeleženca

8. Predlagateljica in nasprotna udeleženca so sestra in brata. Na podlagi različnih pravnih naslovov so postali solastniki nepremičnine 1124, k. o. X (predlagateljica in drugi nasprotni udeleženec sta bila solastnika vsak do 1/5, prvi nasprotni udeleženec pa od preostanka, tj. do 3/5), in nepremičnine 1357/2, k. o. Y (vsak do 1/3). V zvezi z zadnje navedeno parcelo so udeleženci na naroku 11. 5. 2016 sklenili delno sodno poravnavo, s katero je predlagateljica drugemu nasprotnemu udeležencu odplačno odstopila svoj solastniški delež in je ta odtlej solastnik te parcele do 2/3, preostala tretjina pa je v lasti prvega nasprotnega udeleženca.

9. Materialnopravno podlago za odločitev v predmetnem postopku predstavlja določba 69. člena SPZ, po kateri ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen ob neprimernem času. Če se solastniki ne morejo sporazumeti, mora o načinu delitve odločiti sodišče. Po 70. členu SPZ se v nepravdnem postopku delitev opravi tako, da dobijo solastniki v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo citirane materialnopravne določbe, ko je (ob odsotnosti sporazuma med udeleženci glede načina razdelitve) opravilo fizično delitev solastnih stvari glede na upravičen interes, ki so ga udeleženci izkazali. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da si mora sodišče v postopku za delitev nepremičnin v solasti pri sodni delitvi res prizadevati, da se čim bolj približa volji lastnikov, in šele, če ni mogoče upoštevati vseh nasprotujočih si interesov, izvrši delitev po lastni oceni, glede na vse okoliščine primera.2 Za delitev stvari v solastnini velja, da so udeleženci najbolje varovani, kadar vsi dobijo dele stvari v naravi, in sicer v sorazmerju s solastninskimi deleži.3 Zato SPZ poudarja dolžnost sodišča, da si prizadeva za fizično delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes, pri čemer mora sodišče upoštevati tudi, da dodeljene nepremičnine vrednostno v čim večji meri ustrezajo vrednosti solastnih deležev.4

10. Predlagateljica je torej imela zakonsko pravico, da zahteva razdelitev solastnine. Da bi to uveljavljala v neprimernem času, pritožnik ne trdi, razen če gre v tej smeri razumeti njegov predlog za prekinitev postopka. Tu se višje sodišče pridružuje razlogom, ki jih je v podkrepitev za zavrnitev predloga za prekinitev postopka v 30. točki izpodbijanega sklepa navedlo sodišče prve stopnje. Spor o lastništvu dela sosednje parcele ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče predmetni postopek prekiniti niti ni razlog, ki bi preprečeval delitev solastnine. Ob zaključku glavne obravnave v tem postopku so bile v solastnini udeležencev „le“ nepremičnine, ki jih je upoštevalo sodišče prve stopnje. Morebiten bodoči obstoj solastnine na sosednji parceli (ali obstoj izključne lastnine na njenem delu), pod pogojem, da bo pritožnik v vzporednem postopku uspel, bo lahko predmet drugih postopkov, bodisi sodnega (za delitev solastnine) ali izvensodnega (menjalna pogodba za garaži).

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje skrbno izpeljalo dokazni postopek, v katerem je angažiralo tri izvedence (gradbene, geodetske in prometne stroke), pravilno in popolno je ugotovilo vsa dejstva ter nanje pravilno uporabilo materialno pravo. Ob tem ni zagrešilo nobene bistvene kršitve postopka.

12. Na večji del pritožnikovih očitkov je mogoče odgovoriti z uporabo materialnopravnih pravil, ki veljajo v postopku za delitev solastnine in ki jih je višje sodišče predstavilo v 9. točki te obrazložitve. Nepremičnino, ki je za pritožnika sporna, je v naravi mogoče razdeliti, kar za pritožnika pravzaprav ni sporno. In čim je delitev mogoča, je treba solastnino razdeliti tako, da vsak solastnik prejme tisti del, za katerega izkaže upravičen interes, in da se pri tem v naravi prejeti del čim bolj približa solastniškemu deležu. Povedano drugače: če je eden od solastnikov pred delitvijo v naravi uporabljal bistveno večji del nepremičnine, kot bi mu glede na solastniški delež šlo, mu to samo po sebi ne daje upravičenja, da ves ta del tudi dobi. Če bi pritožbeno sodišče sledilo pritožniku in njegov delež, ki ga prejme v naravi, še povečalo (že po izpodbijani odločitvi bo prejel več in bo moral preostala solastnika izplačati), bi se še povečala vrednost, ki bi jo moral izplačati preostalima solastnikoma, s čimer bi se odločitev nevarno približala civilni delitvi.5 Na tak način bi bilo izigrano vodilno zakonsko vodilo v postopkih za delitev solastnine – fizična delitev.6

13. Na podlagi obrazloženega se pritožbeno zavzemanje za to, da bi pritožnikova novonastala parcela obsegala še betonski pločnik ob garaži, izkaže kot neutemeljena. Relativno bistvene kršitve, ki jih v zvezi s tem očita sodišču prve stopnje, niso vplivale na pravilnost in zakonitost odločitve, saj pritožnik ne trdi, da ta del nujno potrebuje za dostop; dosedanji/lažji dostop do terase po tem delu pa ni pravno odločilen vidik.7 Razpolovitev solastne nepremičnine pač po naravi stvari pripelje v to, da nepremičnine ne bo mogoče uporabljati na enak način kot prej, kar je posledica novonastalih lastninskih razmerij. V zvezi z navedbami, da ta del predstavlja funkcionalno zemljišče, pa višje sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločitev o obsegu novonastalih parcel temelji na ugotovitvah izvedencev, ki jih pritožnik ob zaključku postopka pred sodiščem prve stopnje ni (več) grajal (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).8

14. Pritožnik obširno (na šestih straneh pritožbe) nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki ni sledilo njegovemu predlogu za ustanovitev služnosti obračanja vozil na novonastali parceli, ki je z izpodbijano odločitvijo sodišča pripadla predlagateljici.

15. Večji del pritožbenih navedb je tesno povezan z grajanjem ugotovitev izvedenca B. B. V zvezi s tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik ob zaključku naroka ni uveljavljal nobenih kršitev postopka v zvezi s tem izvedencem,9 zato sodišču prve stopnje neutemeljeno očita bistvene kršitve postopka, češ da ni vročalo tudi drugih pripomb izvedencu in da mu ni naložilo mnenja v dopolnitev še drugič. To bi moral nasprotni udeleženec grajati pravočasno, pa tega ni storil (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP). Ob tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer uspešno premostilo vse (vsebinske) pomisleke, ki jih je izražal nasprotni udeleženec v zvezi z mnenjem izvedenca B. B., na pritožbene pa višje sodišče odgovarja, kot sledi.10

16. V zvezi s prvim razlogom, ki ga pritožnik navaja kot utemeljitev svojega pritožbenega izhodišča, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna (dolga, otežena in nepraktična vožnja …), pritožbeno sodišče odgovarja, da je njegovo pojmovanje ustanovitve služnosti v primeru delitve solastnine v nasprotju s 125. členom ZNP.11 Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da je nasprotni udeleženec prejel novonastalo nepremičnino, ki jo lahko uporablja, in to v celoti, ne da bi bila ustanovljena služnost po sosednji nepremični (drugi novonastali parceli v tem postopku). Čim je tako, so pravno nepomembni vsi pritožnikovi pomisleki o oteženi in nepraktični vožnji. Tudi drugi sklop pritožbenih očitkov (dosedanja uporaba nepremičnine12 in izvajanje voženj ter število garaž na tej in sosednjih parcelah) ni pravno pomemben. Pritožbena navedba (tretji sklop očitkov), da bi ustanovljena služnost potekala po delu sosednje nepremičnine, ki jo za manevriranje tako ali tako uporabljata predlagateljica in udeleženka, prav tako nasprotuje vsebini 125. člena ZNP; zakonskih pogojev za sodno ureditev služnosti ob delitvi solastnine ni mogoče enačiti s pogoji za priposestvovanje služnosti ali pogodbeno ureditvijo služnosti. In končno, pritožnik nima prav (četrti sklop pritožbenih navedb), ko sodišču prve stopnje očita nepravilno uporabo 125. člena ZNP, ker mu ne-ustanovitev služnosti ne omogoča normalne rabe novonastale nepremičnine.13 Višje sodišče mu še enkrat pojasnjuje: nepremičnino po ugotovitvah izvedenca, ki jih je povzelo sodišče prve stopnje, lahko uporablja v celoti, in to kljub temu, da si mora obračališče za vozila urediti na njej in brez služnostnega poseganja v novo sosednjo nepremičnino. Če bo vožnja bolj zahtevna kot do sedaj oziroma če bo uporaba nepremičnine drugačna kot do sedaj, je to izključna posledica novo nastalih lastninskih razmerij, kar samo po sebi ni in ne more biti razlog za ustanovitev služnosti po 125. členu ZNP.

17. Pritožbeno sodišče zavrača primerjavo te zadeve z v pritožbi izpostavljenima odločbama (I Cp 466/2010 in II Cp 692/2016). Navedeni odločbi se nanašata na sodno prakso, kdaj fizična delitev ni možna in je treba solastnino deliti civilno, to pa v obravnavanem postopku ni sporno vprašanje.

18. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve sodišča prve stopnje, ki temeljijo na ugotovitvah izvedencev, da je izvedba obračališča na novonastali parceli nasprotnega udeleženca mogoča. Pripombe, ki jih je v postopku pred sodiščem prve stopnje izpostavil pritožnik in jih ponavlja v pritožbi (prevelika pozidanost parcele, nasprotovanje občinskim predpisom …), niso pravno odločilne, zato sodišču prve stopnje v zvezi z njimi ni bilo treba dopolnjevati izvedenstva. Ali je izračun stroška, ki je potreben za izdelavo/ureditev obračališča, do evra tak, kot je zapisalo sodišče na podlagi izvedenskega mnenja, niti ni pomembno; ključno je, da ureditev obračališča ne predstavlja pretiranega stroška – in ga ne, čeprav bi pritožbeno sodišče sledilo pritožbenim navedbam o višjih postavkah posameznih del. Vse ostale pritožbene navedbe na podlagi povedanega ne terjajo odgovora pritožbenega sodišča (prvi odstavek 360. člena ZPP).

19. Višje sodišče je že v 10. točki te obrazložitve pojasnilo, zakaj sporno lastništvo na sosednji parceli, o čemer še teče pravda, ne more biti razlog za prekinitev tega postopka. Dokler ne bo odločeno drugače, pritožnik ni lastnik garaže na sosednji parceli, zato tudi ne more utemeljevati upravičenega interesa po delu novonastale parcele 1124/2, ki pripade predlagateljici, češ da bo imel na tak način od svoje novonastale parcele 1124/1 do („svoje“) garaže na sosednji parceli povezavo.

20. Vse pritožbene navedbe so torej neutemeljene, višje sodišče pa tudi ni odkrilo pomanjkljivosti, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo.

O pritožbi predlagateljice

21. Predlagateljica pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo v delu, ko je vrednost novonastale nepremičnine, ki jo po izpodbijanem sklepu prejme nasprotni udeleženec, znižalo zaradi služnosti, ki po tej parceli poteka. Spregledalo je namreč, da služnost poteka v korist in ne v breme te parcele.

22. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da po parceli, ki je predmet delitve, poteka služnost komunalnih vodov, in sicer za potrebe hiše, ki stoji na delu parcele, ki po delitvi, izvedeni v tem postopku, pripade nasprotnemu udeležencu (novonastala parcela 1124/1). Logično je, da je sodišče prve stopnje pri ocenjevanju vrednosti parcele, v korist katere služnost ni ustanovljena (novonastala parcela 1124/2), upoštevalo manjvrednost zaradi služnosti, saj je ta ustanovljena v njeno breme. Nepravilno pa je ravnalo, ko je tudi pri vrednosti novonastale parcele 1124/1 odbilo del vrednosti zaradi služnosti, saj komunalni vodi potekajo prav v korist te parcele.

23. Zaradi navedenega je sodišče prve stopnje nepravilno izračunalo znesek, ki ga mora za izravnavo (ker je v naravi prejel več, kot je znašal njegov solastniški delež) nasprotni udeleženec plačati predlagateljici. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da znaša vrednost neobremenjene nove parcele 1124/1, ki jo prejme nasprotni udeleženec, 127.697 EUR,14 predlagateljičin delež pa zato znaša 25.539,4 EUR. Vrednost predlagateljičine novonastale parcele je 17.417,86 EUR (razlika je 8.121,54 EUR), zato mora nasprotni udeleženec predlagateljici plačati še 733,83 EUR (= 8.121,54 – 7.387,71 EUR (vrednost, ki jo je nepravilno upoštevalo sodišče prve stopnje)).

24. Pritožnica tudi utemeljeno opozarja, da je služnost, ki jo je v korist parcele 1124/1, ki jo prejme nasprotni udeleženec, preskopo opredeljena. Pritožbeno sodišče soglaša z njo, da mora biti služnost v izreku sodne odločbe opisana natančno, kar je pomembno tudi za vpis v zemljiško knjigo (primerjaj 19. člen ZZK-1).

25. Na podlagi navedenega je višje sodišče predlagateljičini pritožbi v celoti ugodilo in izpodbijani del sklepa spremenilo tako, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

O stroških postopka

26. Ker je predlagateljica s pritožbo uspela, ji je prvi nasprotni udeleženec dolžan povrniti stroške sodne takse za pritožbo (165. člen ZPP in v zvezi z 37. členom ZNP); ne gre namreč za skupen strošek (126. člen ZNP), kot je npr. taksa za predlog.15 1 Tega sicer izrecno ne navede, vendar je iz I. točke pritožbe, v kateri povzema odločitev sodišča prve stopnje, razvidno, da jo povzame le od II. do VIII. točke in v zvezi s tem delom sklepno predlaga razveljavitev. 2 Glej Juhart, M., zgoraj navedeno delo, str. 356. 3 Primerjaj sklep VSL II Cp 569/2016 z dne 4. 5. 2016. 4 Glej Juhart, M., zgoraj navedeno delo, str. 358. 5 S tem je v celoti odgovorjeno tudi na pritožbene navedbe iz V. točke pritožbe. 6 Tako VSL v sklepu II Cp 569/2016 z dne 4. 5. 2016. 7 V pritožbi opiše način, na kakršnega lahko po novem dostopa do terase, ter pove, da mora za to hoditi mimo treh vogalov oziroma prehoditi 60 metrov. 8 Izrecno je uveljavljal kršitev postopka v zvezi z ne dopolnitvijo izvedenskega mnenja izvedenca C. C. glede pripomb, ki jih je podal na zadnjem naroku in v vlogi z 9. 5. 2019 (list. št. 324); med njimi teh navedb ni. 9 Glej prejšnjo opombo. 10 Pritožnik jih navaja po sklopih in v istem vrstnem redu bo višje sodišče nanje tudi odgovorilo. 11 125. člen ZNP se glasi: V postopku za delitev stvari odloči sodišče po uradni dolžnosti tudi o ustanovitvi stvarne služnosti, če posamezni udeleženec dela stvari, ki so mu bile dodeljene, sploh ne more ali delno ne more uporabljati brez uporabe drugega dela razdeljene stvari. 12 Za priposestvovanje prima faciae ni pogojev, ker nasprotni udeleženec ni mogel priposestvovati služnosti na dotlej solastni nepremičnini. 13 Primerjaj sklep VSK I Cp 292/2006 z dne 11. 10. 2006. 14 Glej 33. točko na 16. strani obrazložitve izpodbijanega sklepa. 15 Primerjaj načelno pravno mnenje, sprejeto na občni seji VSS 21. in 22.12.1992, Poročilo VSS 2/92, str. 23.