Jedro

Za odločitev v obravnavanem primeru je edino pomembno, da so po upoštevnem britanskem pravu glede na otrokovo stalno bivališče starševske pravice poverjene materi, da je bil otrok zadržan na območju R Slovenije proti njeni volji in torej nezakonito ter da otrokovo takojšnjo vrnitev nalagajo v izpodbijanem sklepu citirane konvencijske določbe – ne da bi bil hkrati ugotovljen morebitni obstoj katerih od s Konvencijo predvidenih upoštevnih ovir zanjo. Izpodbijani sklep ima namreč provizorično naravo in je namenjen preprečevanju samovolje, izdan pa je bil v postopku, ki ni predviden za razreševanje vsebinskih vprašanj o pogojih za dodelitev otroka v vzgojo in varstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je bil zavrnjen ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep, s katerim je bila odrejena takojšnja vrnitev mld. A. A., rojenega 15. 7. 2002, s stalnim prebivališčem v Londonu, Državljana UK in R. Slovenije, nezakonito zadržanega v Republiki Sloveniji trenutno na naslovu ... v Kranju, materi B. A., stalno prebivajoči na naslovu ..., London, UK. Tako je sodišče odločilo na podlagi Konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Ur. l. RS, št. 6/93 – v nadaljevanju: Konvencija) po tem, ko je bilo ugotovljeno, da je imenovani otrok 27. 7. 2011 z letalom prispel v Slovenijo na počitnice k očetu (nasprotnemu udeležencu), ki ga na dan povratnega leta 28. 8. 2011 ni vrnil materi in ga je zadržal pri sebi v Kranju, kjer je sedaj (med drugim) prikrajšan za možnost rednega šolanja. Upoštevaje paragraf 2 britanskega Zakona o otrocih iz leta 1989, uporabo katerega narekuje glede na otrokovo stalno bivališče tč. a) 3. člena Konvencije, je sodišče v postopku odločanja na prvi stopnji štelo očetovo zadržanje otroka na območju R. Slovenije za nezakonito v pomenu določbe 3. člena Konvencije, hkrati pa ugotovilo izpolnjenost vseh z isto Konvencijo določenih pogojev kot tudi odsotnost morebitnih ovir za takojšnjo vrnitev otroka.

2. Zoper tak sklep sodišča je nasprotni udeleženec vložil pritožbo. Po njegovih trditvah ga izpodbija iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov in predlaga (smiselno) spremembo izpodbijanega sklepa v smeri zavrnitve zahteve za vrnitev otroka, podredno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Ker so pritožbene navedbe domala dobeseden prepis ugovornih navedb, zanje velja, da ni nikakršne potrebe po njihovem ponovnem povzemanju.

3. Izvod pritožbe nasprotnega udeleženca je bil vročen predlagateljici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker so pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca prepis njegovih ugovornih navedb, ki jih je po obsegu celovito, po vsebini pa pravilno izčrpalo že sodišče prve stopnje v razlogih svojega sklepa, izdanega v ugovornem postopku, pritožbene navedbe ne terjajo (kvečjemu le ponovljenega) odgovora z identično vsebino. Nasprotni udeleženec se namreč v pritožbi z razlogi izpodbijanega sklepa, ki jih Vrhovno sodišče sprejema kot formalnopravno in materialnopravno povsem neoporečne, upoštevno obrazloženo sploh ne ukvarja (temveč prepiše ugovorne navedbe kot da odgovorov nanje ne bi že bil deležen v obrazložitvi sklepa senata, izdanega v ugovornem postopku). Zato zadošča (ponovna) napotitev nasprotnega udeleženca le na za odločitev v obravnavanem primeru edino pomembne razloge, da so po upoštevnem britanskem pravu glede na otrokovo stalno bivališče starševske pravice poverjene materi, da je bil otrok zadržan na območju R Slovenije proti njeni volji in torej nezakonito ter da otrokovo takojšnjo vrnitev nalagajo v izpodbijanem sklepu citirane konvencijske določbe – ne da bi bil hkrati ugotovljen morebitni obstoj katerih od s Konvencijo predvidenih upoštevnih ovir zanjo. Izpodbijani sklep ima namreč provizorično naravo in je namenjen preprečevanju samovolje, izdan pa je bil v postopku, ki ni predviden za razreševanje vsebinskih vprašanj o pogojih za dodelitev otroka v vzgojo in varstvo.

6. Ker niso podani ne uveljavljani niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi, je bilo treba pritožbo nasprotnega udeleženca na podlagi določbe 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku in smiselno s 111. členom Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, kot neutemeljeno zavrniti in izpodbijani sklep potrditi.