Jedro

Gre za izrek inšpekcijskega ukrepa revidentom kot inšpekcijskim zavezancem zaradi nelegalne gradnje. Zelo hudih posledic pa revidenti ne morejo izkazati s sklicevanjem na odločbo, izdano zaradi odprave protipravnega stanja, ki so ga ustvarili sami.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Revidenti trpijo sami svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje so tožniki po odvetniku dne 8. 5. 2009 vložili revizijo ter zahtevo za izdajo začasne odredbe. Dovoljenost revizije utemeljujejo z obstojem pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navajajo, da tožnici A.A., ki je dne 10. 2. 2009 dopolnila 18 let, ni bilo omogočeno sodelovanje v tem postopku, njena dotedanja zakonita zastopnica pa po navedenem datumu ni imela njenega pooblastila za zastopanje. Zaradi izpodbijane odločitve obstaja možnost, da ostanejo brez osnovne socialne varnosti, saj je njihovo ekonomsko stanje zelo šibko, z nepremičninami, ki so predmet tega inšpekcijskega postopka in so njihovo edino nepremično premoženje, pa ne morejo več upravljati v pravem pomenu lastninske pravice.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območne enote L. z dne 20. 2. 2008. Tožena stranka je s svojo odločbo z dne 18. 6. 2008 zavrnila pritožbo tožnikov zoper prvostopno odločbo, s katero je prvostopni organ na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1 tožnikom in B.B. izrekel inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje in jim odredil ustavitev gradnje prvega nadstropja stanovanjske hiše, prizidka na njeni severni strani višine P +1 ter armiranobetonske plošče z nadstreškom, v navedenih dimenzijah, na zemljišču s parc. št. ... k.o. ... Naložil jim je, da v postavljenem roku odstranijo nelegalno gradnjo in vzpostavijo prejšnje stanje ter izrekel prepovedi iz 158. člena ZGO-1. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam predpisanih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni ustavnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (Up 858/2008-8 z dne 3. 6. 2008, Up 1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča gre za pomembno vprašanje, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. V tem primeru revidenti z navedbami o zastopanju tožnice E.G. niso opredelili spornega pravnega vprašanja, niti navedli pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, prav tako ne okoliščin, ki izkazujejo pomembnost pravnega vprašanja. Glede na navedeno revidenti niso izpolnili trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni standard, je treba presojati v vsakem primeru posebej.

8. V obravnavanem primeru revidenti zelo hudih posledic zase niso izkazali z navedbami, da lahko zaradi izpodbijane odločitve ostanejo brez osnovne socialne varnosti s hudimi posledicami za njihovo nadaljnjo preživetje in pravice, ki izhajajo iz naslova lastništva. V obravnavanem primeru gre za izrek inšpekcijskega ukrepa revidentom kot inšpekcijskim zavezancem zaradi nelegalne gradnje. Zelo hudih posledic pa revidenti ne morejo izkazati s sklicevanjem na odločbo, izdano zaradi odprave protipravnega stanja, ki so ga ustvarili sami. Glede na navedeno revidenti niso izkazali obstoja pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Ker revidenti niso izkazali zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, jo je Vrhovno sodišče v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Izdaja začasne odredbe je na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1, ki določa, da Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, je vezana na obstoj več procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za vsebinsko odločanje o zahtevi za njeno izdajo, ena od njih je tudi dovoljenost revizije. V obravnavanem primeru je bila revizija kot nedovoljena zavržena. Ker procesne predpostavka (dovoljenost revizije) ni izpolnjena, posledično ni pogojev za vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo kot nedovoljeno.

K III. točki izreka:

12. Ker revidenti z revizijo niso uspeli, sami trpijo svoje stroške revizijskega postopka (165. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).