Jedro

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi št. U-I-351/04 z dne

20. 10. 2005 navedlo, da mora sodišče prve stopnje novemu dolžniku dati možnost, da se izjavi že v postopku na prvi stopnji. Da pa mu je to omogočeno, mu mora sodišče skupaj s sklepom o nadaljevanju postopka vročiti pravnomočni sklep o izvršbi, ki se glasi na prvotnega dolžnika, torej na izbrisano družbo, s pravnim poukom, da lahko v 8 dneh vloži ugovor, s katerim pa lahko v primeru, ko je sklep o izvršbi zoper izbrisano družbo že postal pravnomočen - uveljavlja le ugovor iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika kot družbenika izbrisane družbe z dne 14. 10. 2004 zoper sklep opr. št. Ig 1999/01730 z dne 20. 4. 2004. Obenem je sodišče odločilo, da je dolžnik dolžan upniku povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 28.760,00 SIT. Zoper odločitev o ugovoru se zaradi vseh pritožbenih razlogov pritožuje dolžnik. V pritožbi navaja, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je bila družba I. T. d.o.o. na podlagi določil Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Ur.

l. RS, št. 54/99 do 93/02; v nadaljevanju ZFPPod) izbrisana iz sodnega registra in da je bil dolžnik v času izbrisa njen družbenik, vendar pa je bila zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da so obveznosti navedene družbe prešle na sedanjega dolžnika. Dolžnik namreč zatrjuje, da je bil postopek izbrisa nezakonit in da sodišče prve stopnje tega pri odločanju o ugovoru ni preverilo ter se je oprlo zgolj na navedbe upnika, zato je storilo absolutno bistveno kršitev postopka, saj izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o določilnih dejstvih. Poleg tega dolžnik navaja, da se sodišče ni opredelilo do vprašanja, ali je dolžnik v skladu z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr.št. U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002 aktivni družbenik. Iz sodnega registra po navedbi dolžnika izhaja, da je bil direktor izbrisane družbe A. M., ki je zastopal družbo brez omejitev, medtem ko dolžnik ni imel nikakršnih pooblastil za zastopanje družbe ali izvrševanje drugih poslovodnih funkcij. Dolžnik poudarja, da ni sprejemal nobenih poslovnih odločitev. Tako dolžnik predlaga, da višje sodišče razveljavi izpodbijani sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba dolžnika ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila prvotna družba I. T. - T. d.o.o. s sklepom z dne 22. 1. 2002, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 12 dne 14. 2. 2002, izbrisana iz sodnega registra na podlagi I. odstavka 35. člena ZFPPod in da je bila ena izmed družbenic te družbe tudi I. T. d.o.o. Slednja pa je bila s sklepom sodišča z dne 3. 3. 2004, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 30 dne 29. 3. 2004 (priloga A10), izbrisana iz sodnega registra na podlagi I. odstavka 35. člena ZFPPod.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je R. F. edini družbenik izbrisanega podjetja. S tem sta obe gospodarski družbi prenehali obstajati. Po določbah I. in IV. odstavka

24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS, št. 51/98 do 75/02; v nadaljevanju ZIZ) se v primeru, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je obveznost prešla nanj. V določbi IV. odstavka 27. člena ZFPPod v zvezi s I. odstavkom 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur.

l. RS, št. 30/93 do 93/02; v nadaljevanju ZGD) je predpisano, da se šteje, da so vsi družbeniki podali izjavo, da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti izbrisane družbe. Z ustavno odločbo opr. št. U-I-135/00 (Ur. l. RS, št. 93/02) je bila ta določba deloma razveljavljena, in sicer glede tistih družbenikov, katerih položaj je bil v družbi tak, da niso mogli vplivati na njeno delovanje. V Uradnem listu RS objavljeni sklep o izbrisu v skladu s I. odstavkom 24. člena ZIZ izkazuje prehod obveznosti na dolžnika družbenika razen, če dolžnik v skladu s citirano ustavno odločbo dokaže, da je "pasiven družbenik".

Družbenik, ki se hoče rešiti izpolnitve obveznosti izbrisane družbe, mora dokazati, da je pasivni družbenik; dokazno breme je torej na njem, in ne na upniku, ki proti njemu uveljavlja svojo terjatev (ki jo je imel proti izbrisani družbi). Dokler družbeniki izbrisane gospodarske družbe ne dokažejo nasprotnega, se torej štejejo za univerzalne pravne naslednike družbe, to pa je izkazano z javno listino (na primer v uradnem listu objavljenim sklepom o izbrisu družbe ali za družbo z omejeno odgovornostjo z izpiskom iz sodnega registra, za delniško družbo pa z izpiskom klirinško depotne družbe iz registra imetnikov delnic, primerjaj: Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne

30. 6. 2003). Napačno je torej dolžnikovo stališče v pritožbi, da bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti preverjati, ali je imel vpliv na poslovanje družbe. Dolžnik namreč v ugovoru, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom, sploh ni zatrjeval, da na poslovanje družbe ni mogel vplivati. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je preizkušalo pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa le v okviru dolžnikovih ugovornih navedb. Dolžnik pa je zatrjeval le, da je bil postopek izbrisa gospodarske družbe I. T. d.o.o. nepravilen in nezakonit. Sodišče prve stopnje je njegov ugovor pravilno zavrnilo in pravilno poudarilo, da v izvršilnem postopku ne more posegati v postopek izbrisa, saj je vezano na pravnomočne sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, izdane v postopku izbrisa pravnih prednikov iz sodnega registra. Višje sodišče je zato v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi zoper prvotno izbrisano družbo kot dolžnico izdalo dne 17. 3. 1999. Ta sklep pa ni bil vročen nobeni izmed izbrisanih družb, niti sedanjemu dolžniku. Dne 20. 4. 2004 pa je sodišče izdalo sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka zoper sedanjega dolžnika. Po IV. odstavku 24. člena ZIZ se v primeru, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, ki jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi št. U-I-351/04 z dne 20. 10. 2005 navedlo, da mora sodišče prve stopnje novemu dolžniku dati možnost, da se izjavi že v postopku na prvi stopnji. Da pa mu je to omogočeno, mu mora sodišče skupaj s sklepom o nadaljevanju postopka vročiti pravnomočni sklep o izvršbi, ki se glasi na prvotnega dolžnika, torej na izbrisano družbo, s pravnim poukom, da lahko v 8 dneh vloži ugovor, s katerim pa lahko v primeru, ko je sklep o izvršbi zoper izbrisano družbo že postal pravnomočen - uveljavlja le ugovor iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Tako določa tudi novelirani ZIZ v 56.a členu (Ur.l. RS, št. 17/2006). V obravnavani zadevi pa sklep o izvršbi z dne 17.3.1999 izbrisanim družbam sploh še ni bil vročen. Po četrtem odstavku 24. člena pa novi dolžnik prevzame izvršbo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo, zato dolžnik ne bo imel le ugovora po

12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, ampak bo lahko uveljavljal še vse ugovorne razloge po 55. členu ZIZ. Tako bo moralo sodišče dolžniku najprej vročiti še sklep o izvršbi 17.3.1999, nato pa bo moralo o obravnavanju morebitnega ugovora po 55. členu ZIZ obravnavati kot ugovor tudi tisti del pritožbe, v katerem dolžnik zatrjuje pasivnost. Višje sodišče je na podlagi I. odstavka 165. člena ZPP skladno z določbo I. odstavka 154. člena ZPP odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj je bila njegova pritožba v celoti zavrnjena.