Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če delodajalec določeno delovno mesto ukine, naloge tega delovnega mesta pa prepusti zunanjim izvajalcem, potreba po delu na tem delovnem mestu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi preneha.
Revizija se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 18. 2. 2013, za ugotovitev, da tožnici delovno razmerje z vsemi pravicami pri toženi stranki še traja, za poziv nazaj na delo, za izplačilo plač za čas od 1. 2. 2013 do vrnitve na delo v višini 1.653,00 EUR neto mesečno, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Ugotovilo je, da je tožena stranka ukinila delovno mesto računovodje in je naloge, ki so se opravljale na tem delovnem mestu, prenesla deloma na skupino B. (družbo, ki je sto odstotna lastnica tožene stranke), deloma pa na zunanji računovodski servis.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Preizkusilo je pritožbene navedbe v zvezi z domnevno fiktivno ukinitvijo delovnega mesta in ugotovilo, da je pri toženi stranki prišlo do dejanske in ne le navidezne spremembe v organiziranju dela in poslovanja. Družba C. d.o.o ni opravljala računovodskih nalog samo za toženo stranko, ampak je opravljala delo tudi za druge pravne osebe, tudi sicer pa je ta družba prevzela le del računovodskih opravil za toženo stranko, del pa jih je prevzela skupina B. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložila tožnica, ki uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, konkretno 11. in 4. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Navaja, da ji je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi zato, da bi A. A. zagotovila delo na področju računovodstva. Ta je kot direktorica in edina zaposlena v družbi C, d.o.o., naslednji dan po tožničinem odhodu pričela opravljati naloge računovodstva na istem računalniku, med delovnim časom tožene stranke in po navodilih tožene stranke. Meni, da za sklenitev pogodbe o poslovnem sodelovanju ni bilo pogojev, saj so med toženo stranko in A. A. obstajali elementi delovnega razmerja, kar v skladu s 4. členom ZDR pomeni, da tožena stranka z družbo C., d.o.o., oziroma A. A. ni zakonito sklenila pogodbe civilnega prava (o poslovnem sodelovanju), ampak je šlo za sklenitev delovnega razmerja. Tožena stranka je imela namen izigrati zavezujoče določbe ZDR in se je zavedala, da A. A. ne more zaposliti, po tem ko je odpovedala pogodbo o zaposlitvi tožnici, zato se je odločila za manever, s katerim bi se izognila očitku glede obstoja poslovnega razloga. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe in sodbe sodišča prve stopnje z ugoditvijo zahtevku, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.
4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo navaja, da dejstva, kot so navedena v reviziji, v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje niso bila ugotovljena. Očitno je, da tožnica izpodbija pravnomočno sodbo zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Iz ugotovljenih dejstev ne izhaja, da je A. A. opravljala storitve med delovnim časom tožene stranke od ponedeljka do petka, da je bila vključena v organiziran delovni proces in da je delo opravljala po navodilih in pod nadzorom tožene stranke. Neresnične (in nove) so tudi navedbe, da naj bi bila družba C. d.o.o. ustanovljena tik pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici. Predlaga zavrnitev revizije.
5. Revizija ni utemeljena.
6. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).
7. Revizija ob sklicevanju sicer na 4. in 11. člen ZDR dejansko uveljavlja zmotno uporabo 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, saj zatrjuje, da je bila ukinitev delovnega mesta računovodje navidezna, saj naj bi na tem delovnem mestu tožnico dejansko (sicer pod krinko pogodbe o poslovnem sodelovanju) zamenjala A. A. Očitek je neutemeljen.
8. Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je po 1. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR podan, kadar pride do prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. V obravnavanem primeru so bistvene dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče vezano, naslednje: - tožena stranka je v februarju 2013 ukinila delovno mesto računovodje; - del nalog tega delovnega mesta je prevzela družba C., d.o.o., del nalog pa matična družba B. (ki je sto odstotni lastnik tožene stranke), - družba C., d.o.o., je s toženo stranko poslovno sodelovala že prej, saj je zanjo opravljala storitve back office-a, - družba C., d.o.o., je izvajala storitve ne le za toženo stranko, ampak tudi za druge pravne osebe.
9. Ne drži torej, da je družba C., d.o.o., oziroma edina zaposlena v tej družbi A. A..pravljala delo le za toženo stranko in tudi ne drži, da je bila družba ustanovljena tik pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožnici. Pomembno je tudi, da družba C., d.o.o., ni prevzela vseh nalog ukinjenega delovnega mesta, ampak so se te razdelile med njo in matično družbo. Ukinitev delovnega mesta zato ni bila navidezna. Kot je pojasnilo že sodišče druge stopnje, je opisana organizacijska sprememba utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Če delodajalec določeno delovno mesto ukine, naloge tega delovnega mesta pa prepusti zunanjim izvajalcem, potreba po delu na tem delovnem mestu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi preneha.
10. Ker niso podani z revizijo uveljavljeni razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo. Zavrnitev revizije zajema tudi njen stroškovni del.