Up-46/97

24.2.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe I. K. iz N. Y. (ZDA) in B. K. iz T. (R. I.), ki ju zastopa D. K., odvetnik v K. na seji senata dne 24. februarja 1998 s k l e n i l o:

Ustavna pritožba I. K. in B. K. zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije št. U 1525/94 z dne 20.11.1996 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Potem ko je Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo zavrnilo pritožbo, ki sta jo vložila pritožnika zoper sklep Občinskega sekretariata za finance in gozdarstvo občine Koper (št. 321-405/93 z dne 2.8.1993), da se vloga pritožnikov za denacionalizacijo podržavljenega premoženja zavrže, sta pritožnika vložila zoper odločitev Ministrstva tožbo v upravnem sporu. Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo tožbo zavrnilo kot neutemeljeno. V obrazložitvi sodbe ugotavlja, da je bilo pritožnikoma premoženje podržavljeno na podlagi 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ, št. 98/46 in 35/48 - v nadaljevanju: ZNZGP) in da zato v obravnavanem primeru pogoji za uvedbo postopka za denacionalizacijo niso podani. Ostale tožbene ugovore Vrhovno sodišče zavrača z argumentacijo, da se postopku denacionalizacije ne odloča o pravnem temelju izgube državljanstva obeh tožnikov.

2.Pritožnika zatrjujeta v ustavni pritožbi kršitev pravice do sodnega varstva (25. člen Ustave), pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Predlagata, da Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme v obravnavo in razveljavi izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča. Očitna kršitev pravic iz 14. in 22. člena Ustave naj bi bila podana zato, ker sta bila v postopku neupravičeno obravnavana drugače kot vsi tisti jugoslovanski državljani, ki jim je bil v postopku denacionalizacije (po drugem temelju) priznan status upravičenca. V tej zvezi navajata še, da je odločba o nacionalizaciji njunega premoženja brez dejanske in pravne podlage, in ponavljata pravna naziranja, s katerimi v upravnem sporu pred Vrhovnim sodiščem nista uspela: za nacionalizacijo naj bi ne bili v konkretnem primeru izpolnjeni niti tisti pogoji, ki so jih določali takratni predpisi v zvezi z izgubo državljanstva, poleg tega pa naj bi ustavni red v času, ko je bila odločba izdana, nacionalizacije več ne dopuščal in so zato prenehale veljati tudi ustrezne določbe tistih zakonov, ki so nacionalizacijo urejali. Ustavno pravica do sodnega varstva pa naj bi bilo Vrhovno sodišče kršilo s tem, ko ni odločalo "meritorno", ker se je "izognilo odločanju o pravicah in zakonitih interesih" in ker ni "odločilo o zakonitosti izpodbijanega pravnega akta".

B.

3.Po določbi prvega odstavka 14. člena Ustave so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Po določbi drugega odstavka istega člena Ustave so pred zakonom vsi enaki. Vsakomur je tudi zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih (22. člen Ustave).

4.Zatrjevana kršitev ustavnih pravic iz 14. in 22. člena Ustave bi bila v obravnavanem primeru podana, če bi bila izpodbijana odločitev Vrhovnega sodišča sprejeta v postopku, v katerem pritožniku ne bi bilo zagotovljeno enako varstvo pred zakonom in enako varstvo pravic v postopku.

5.Da bi ju sodišče obravnavalo neenakopravno v razmerju do nasprotne stranke oziroma da bi bila izpodbijana odločitev sodišča samovoljna - to je drugačna, kot so sicer odločitve v drugih enakih ali podobnih primerih, in da bi bilo s tem kršeno enako varstvo njunih pravic v postopku v postopku po 22. členu Ustave oziroma njuna ustavna pravica do enakosti pred zakonom, pritožnika v ustavni pritožbi ne zatrjujeta.

6.S tem ko oporekata razlogom, ki jih je za svojo odločitev navedlo sodišče, napadata uporabo prava, katere pravilnost se preizkuša v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev in ne na podlagi ustavne pritožbe. Kolikor pa zatrjujeta neenako obravnavanje zaradi domnevno neustrezne vsebine zakonske določbe 8. točke prvega odstavka 3. člena ZDen oziroma zaradi njene domnevno nepravilne uporabe s strani upravnih organov in Vrhovnega sodišča, ko so odločali o njuni zahtevi za denacionalizacijo, pa Ustavno sodišče opozarja na svojo odločitev v zadevi U-I-195/93 z dne 19.6.1997. V citirani odločbi je namreč izrecno ugotovilo, da zakonska določba v delu, ki se nanaša na izključitev 7.a člena ZNZGP iz pravne podlage za denacionalizacijo in ki posledično zožuje krog upravičencev do denacionalizacije, ni v neskladju z Ustavo. Kršitev enakosti pritožnikov pred zakonom torej tudi iz tega razloga očitno ni podana.

7.Za uveljavljanje ugovorov nepravilnosti oziroma nezakonitosti odločitve o nacionalizaciji sta imela pritožnika na voljo postopek s pravnimi sredstvi. Če nepravilnosti nista uveljavljala in če tudi upravni organ zaradi poteka zakonskih rokov ne more s kakšnim izrednim pravnim sredstvom odločbe spremeniti, razveljaviti ali odpraviti, so vse nepravilnosti oziroma nezakonitosti (razen tistih, ki imajo po zakonu za posledico ničnost odločbe) sanirane, pravni red pa daje takšni odločbi vrednost pravno povsem pravilne in zakonite odločbe. Zato se v postopku denacionalizacije ne presoja več zakonitosti odločbe, ki je bila podlaga za podržavljenje, niti se ne odloča več, kot navaja že Vrhovno sodišče v obrazložitvi izpodbijane sodbe, o pravnem temelju izgube državljanstva obeh pritožnikov. Ker je po navedenem upravni organ utemeljeno omejil svojo presojo na obstoj pogojev za uvedbo postopka o denacionalizaciji, Vrhovno sodišče pa je v upravnem sporu presodilo zakonitost takšne odločitve, tudi zatrjevana kršitev pravice pritožnikov do sodnega varstva očitno ni podana.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 1. alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in člana mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata dr. Tone Jerovšek