Jedro

ZVEtL v 2. členu določa, da se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu določbe SPZ o nastanku etažne lastnine uporabljajo, če ZVEtL ne določa drugače. Določila ZVEtL v odnosu do SPZ torej niso subsidiarna.

Prav tako ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da uporaba ZVEtL ni mogoča zaradi že obstoječe solastnine na nepremičnini (hiši). V primeru, ko je nepremičnina po podatkih zemljiške knjige v solastnini se na podlagi 11. člena ZVEtL ob vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi na posameznih delih, ki po sklepu sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine ne pripadajo posameznim pridobiteljem etažne lastnine, ohrani solastninska pravica v korist oseb, ki so bile vpisane v zemljiški knjigi kot solastniki celotne nepremičnine. Sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino tako ni potreben, prav tako pa za vzpostavitev etažne lastnine niso ovira bremena, kot so hipoteka in zemljiški dolg, saj prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine natančno določa 12. člen ZVEtL.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagateljice, da se začne postopek vzpostavitve etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe X in se na podlagi verige pogodb na stanovanju GM-2 v mansardi v velikosti 21,90 m2 vknjiži lastninska pravica v korist predlagateljice do celote, zavrnilo.

Tak sklep s pravočasno pritožbo izpodbija predlagateljica. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava s predlogom razveljavitve izpodbijanega sklepa in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožba je utemeljena.

Tožnica predlaga vzpostavitev etažne lastnine po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in določanju pripadajočega zemljišča k stavbi - ZVEtL. Sodišče prve stopnje je njen predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da se ZVEtL v tem primeru ne more uporabiti, ker na predmetni nepremičnini že obstoji solastnina in je zato potrebno uporabiti določila Stvarnopravnega zakonika – SPZ o nastanku etažne lastnine, za kar mora biti sklenjen sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino.

Takšno stališče sodišča prve stopnje je zmotno. ZVEtL ne predstavlja dopolnitve k že predpisanim postopkom za vpis etažne lastnine po SPZ. ZVEtL v 2. členu določa, da se v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po tem zakonu določbe SPZ o nastanku etažne lastnine uporabljajo, če ZVEtL ne določa drugače. Določila ZVEtL v odnosu do SPZ torej niso subsidiarna.

Prav tako ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da uporaba ZVEtL ni mogoča zaradi že obstoječe solastnine na nepremičnini (hiši). V primeru, ko je nepremičnina po podatkih zemljiške knjige v solastnini se na podlagi 11. člena ZVEtL ob vzpostavitvi etažne lastnine na stavbi na posameznih delih, ki po sklepu sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine ne pripadajo posameznim pridobiteljem etažne lastnine, ohrani solastninska pravica v korist oseb, ki so bile vpisane v zemljiški knjigi kot solastniki celotne nepremičnine. Sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino tako ni potreben, prav tako pa za vzpostavitev etažne lastnine niso ovira bremena, kot so hipoteka in zemljiški dolg, saj prehod bremen ob vzpostavitvi etažne lastnine natančno določa 12. člen ZVEtL.

Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga je glede na povedano materialnopravno zmotna, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določil 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje postopalo skladno z določili ZVEtL in o zadevi ponovno odločilo.