Jedro

Na podlagi izpodbijanega sklepa ne preide na dediča sama davčna izvršba (saj se sklep o dovolitvi izvešbe ne glasi nanj), preidejo pa na dediča obveznosti, ki so s tem sklepom nastale (npr. obveznost plačila stroškov).

V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv.

Tožnik ne zatrjuje, da bi bile terjane obveznosti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa že poravnane, niti konkretno ne uveljavlja drugih ugovorov, ki bi se nanašali na sam postopek davčne izvršbe, zato je bila po presoji sodišča uvedba postopka izvršbe utemeljena.

Izrek

I.Postopek, prekinjen s sklepom tega sodišča opr. št. II U 49/2020-18 z dne 18. 4. 2023, se nadaljuje.

II.Tožba se zavrne.

III.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju organ prve stopnje) odločila, da se zoper A. A. opravi davčna izvršba na dolžnikove denarne prejemke dolgovanega zneska obveznosti, ki znaša na dan 6. 11. 2019: glavnica 41,95 EUR, zamudne obresti 0,20 EUR, stroški tega sklepa 10,00 EUR, vse skupaj 52,15 EUR, z nadaljnjimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunajo od dne 7. 11. 2019 do vključno dneva plačila posamezne obveznosti. Obveznosti dolžnika temeljijo na izvršilnih naslovih: odločba o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, za obdobje od 1.1.2019 do 31. 12. 2019, št. DT4224-64/2019-001237-14-120-03 z dne 24. 6. 2019, za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od fizičnih oseb (datum izvršljivosti 19. 10. 2019) v znesku glavnica 41,95 EUR, obresti 0,20 EUR, skupaj 41,95 EUR ter sklep št. DT 4934.171101/2019-1 z dne 6. 11. 2019, za stroške postopka v znesku 10,00 EUR.

2.Ob tem je izplačevalcu Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije naložil, da izvrši sklep o davčni izvršbi z rubežem denarnih prejemkov dolžnika in da se rubež nanaša tudi na povečanje denarnih prejemkov, do katerega pride po vročitvi sklepa. Zarubi se največ do višine dveh tretjin dolžnikovih prejemkov, vendar tako da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 76% minimalne plače, ki ureja minimalno plačo, če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Rubež ne zajema denarnih prejemkov, ki so po 159. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) izvzeti iz izvršbe. Zarubljena sredstva se prepoveduje izplačati dolžniku. Stroške izvršbe plača dolžnik, pritožba pa ne zadrži začete izvršbe.

3.Pritožba zoper izpodbijani sklep je bila zavrnjena z odločbo organa druge stopnje.

4.A. A. kot tožnik je pri tukajšnjem sodišču 28. 2. 2020 vložil tožbo v upravnem sporu. V tožbi je navedel, da je izpodbijani akt v nasprotju s temeljnimi načeli Ustave Republike Slovenije, v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije in zakonodajo (ZDavP-2 in Zakonom o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju ZUP) ter krši temeljne človekove pravice. V pritožbenem postopku niso bile upoštevane niti obravnavane utemeljene pritožbene navedbe. Tožena stranka deluje paradržavno po svojem redu, v škodo posameznika, ne upošteva in krši pravni red in ruši temelje države. S tem povzroča škodo posamezniku in državi. Ravnanje tožene stranke je družbeno in civilno škodljivo. Opozarja na korupcijo v državi. Delovanje tožene stranke je neustavno, nezakonito in se postavlja nad Ustavo Republike Slovenije, veljavno zakonodajo in referendumske odločitve (zavrnitev zakona o obdavčitvi nepremičnega premoženja). Tako se neustavno in nezakonito odtujuje lastnina, ki je po ustavi nedotakljiva, s tem se ogroža ekonomsko in življenjsko substanco državljana, ki je temeljna enota družbe. Sodišču predlaga, da izpodbijan akt odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5.Tožena stranka je v odgovoru na tožbo z dne 25. 9. 2020 vztrajala pri razlogih iz obrazložitve sklepa prve stopnje in odločbe organa druge stopnje ter predlagala zavrnitev tožbe.

K I. točki izreka

6.Sodišče je ugotovilo, da je 24. 6. 2022, to je tekom tega postopka, A. A. umrl. Če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca, je postopek prekinjen po samem zakonu, kar določa 1. točka prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), katerega določbe se v skladu s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) uporabljajo v upravnem sporu, kolikor ZUS-1 ne določa drugače. Zato je sodišče s sklepom II U 49/2020-18 z dne 18. 4. 2023 ugotovilo, da je postopek v tem upravnem sporu prekinjen od 24. 6. 2022 dalje. Postopek, ki je prekinjen zaradi razloga, ki je naveden v 1. do 4. točki 205. člena ZPP se nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine prevzame ali ko jih sodišče povabi, naj to storijo (prvi odstavek 208. člena ZPP).

7.Po opravljenih poizvedbah je sodišče 18. 4. 2024 od Okrajnega sodišča na Ptuju pridobilo sklep o dedovanju D 500/2022 z dne 4. 3. 2024, ki je postal pravnomočen 9. 4. 2024, iz katerega izhaja, da je edini dedič po zapustniku A. A. njegov sin B. B.

8.Dediči vstopijo na mesto umrle stranke s trenutkom njene smrti po samem zakonu. Tako so dediči stranka in postopek prevzamejo v stanju, v katerem je bil v času smrti zapustnika. Pri tem je v konkretnem primeru tudi pomembno, da gre za odločanje o obveznosti, ki lahko preide na pravne naslednike, saj skladno z 48. členom ZDavP-2 univerzalni pravni naslednik v celoti prevzame davčne obveznosti in terjatve iz naslova davkov pravnega prednika.¹ Na podlagi izpodbijanega sklepa sicer ne preide na dediča sama davčna izvršba (saj se sklep o dovolitvi izvršbe ne glasi nanj), preidejo pa na dediča obveznosti, ki so s tem sklepom nastale (npr. obveznost plačila stroškov).

9.Sodišče je dediča B. B. s sklepom II U 49/2020-27 z dne 19. 4. 2024 pozvalo, da prevzame postopek upravnega spora in mu hkrati vročilo fotokopije tožbe in izpodbijane odločbe. Sklep mu je bil vročen 9. 5. 2024, skladno s fikcijo vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP. V danem osem dnevnem roku se dedič B. B. na poziv sodišča ni odzval.

10.S tem so skladno s prvim odstavkom 208. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 izpolnjeni pogoji za nadaljevanje tega upravnega spora.

K II. točki izreka

11.Tožba ni utemeljena.

12.Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Organ je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnil razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do tožnikovih pritožbenih navedb. Sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijanem sklepu in drugostopenjski odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

13.Izpodbijani sklep je bil izdan na podlagi 143. člena ZDavP-2, po katerem davčni organ začne davčno izvršbo, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi (drugi odstavek 143. člena ZDavP-2). Po 145. členu ZDavP-2 se davčna izvršba opravi na podlagi izvršilnega naslova, predmet davčne izvršbe pa je po 144. členu ZDavP-2 lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Po določbi sedmega odstavka 157. člena ZDavP-2 s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova.

14.V obravnavani zadevi je izpodbijana odločitev organa, da se zoper prvotnega tožnika opravi davčna izvršba obveznosti iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za obdobje od 1. 1. 2019 - 31. 12. 2019, s pripadajočimi zamudnimi obrestmi in stroški. Izvršba je bila v obravnavani zadevi začeta na podlagi izvršilnega naslova, ki ga predstavlja odločba o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019, št. DT4224-64/2019-001237-14-120-03 z dne 24. 6. 2019, na katerega je davčni organ, ki opravlja izvršbo, vezan. V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv, kar v obravnavani zadevi ni sporno. Poleg tega pa je z izpodbijanim sklepom določen znesek stroškov v višini 10,00 EUR, kar ima podlago v določbah prvega odstavka 152. člena ZDavP-2 in 66. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku. Izpodbijani sklep ima po presoji sodišča vse obvezne sestavine po 151. členu ZDavP-2.

15.Tožnik ne zatrjuje, da bi bile terjane obveznosti do dneva izdaje izpodbijanega sklepa že poravnane, niti konkretno ne uveljavlja drugih ugovorov, ki bi se nanašali na sam postopek davčne izvršbe, zato je bila po presoji sodišča uvedba postopka izvršbe utemeljena in sodišče ni ugotovilo razlogov, ki bi utemeljevali odpravo izpodbijanega sklepa.

16.Tožbene navedbe, da so bile v postopku izdaje izpodbijanega sklepa kršene določbe Ustave Republike Slovenije, ZDavP-2 in ZUP, so po presoji sodišča nekonkretizirane in jih sodišče kot pavšalne zavrača.

17.Ker je izpodbijani sklep zakonit in pravilen, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

18.Sodišče je v zadevi odločalo brez izvedbe glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijan akt, med strankama postopka ni sporno.

K III. točki izreka

19.O stroških upravnega spora je odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Po drugem odstavku 48. člena ZDavP-2 je dedič dolžan izpolniti davčne obveznosti zapustnika le do višine vrednosti podedovanega premoženja, v sorazmerju s prejeto dediščino. Odmerjeno oziroma obračunano davčno obveznost in davčne obveznosti zapustnika, ki jim je že potekel rok plačila, mora dedič izpolniti v 60 dneh po pravnomočnosti sklepa o dedovanju. Po četrtem odstavku 48. ZDavP-2 se davčna obveznost ne prenaša na dediče in se odpiše, če na dan smrti zapustnika ne presega 80 eurov. Odpiše se tudi davčna obveznost v znesku, ki v skladu z drugim odstavkom tega člena presega davčno obveznost, ki jo morajo izpolniti dediči.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 205, 205/1, 205/1-1 Zakon o davčnem postopku (2006) - ZDavP-2 - člen 48, 143, 157

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.