Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Razlogi, kot jih v utemeljitev pritožbe navaja pritožnik, niso razlogi, s katerimi bi lahko izpodbil pravilnost sklepa sodišča prve stopnje, saj sodišče s tem sklepom ni odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, temveč zgolj o dopustnosti tožbenega zahtevka (vprašanje procesne legitimacije).
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje sklenilo, da se postopek, ki je bil glede pokojne toženke A. A. prekinjen od 21. 4. 2013 dalje, nadaljuje z dediči po pokojni, in sicer B. B., C. C., D. D., E. E., F. F. in G. G. z dnem 14. 7. 2015. 2. Zoper navedeni sklep se pritožuje B. B. Nasprotuje temu, da je sodišče k prevzemu postopka pozvalo vse dediče po pokojni toženki A. A. Poudarja, da je bilo stanovanje, na katerega se nanaša v sklepu omenjeni dolg, že v času pred smrtjo pokojne toženke preneseno v last ene od dedinj (C. C.). Ker objekt, glede katerega tožnica zahteva plačilo porabljene vode, ni last pokojne toženke, ampak C. C., se postopek ne more nadaljevati z vsemi dediči. 3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po 205. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se postopek med drugim prekine, če stranka umre in v pravdi nima pooblaščenca. Tako prekinjeni postopek se nadaljuje, ko ga dedič prevzame oziroma ga sodnik povabi, naj to stori (prvi odstavek 208. člena ZPP). V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje postopek glede toženke A. A. prekinilo od dne 21. 4. 2013 dalje in pozvalo njene dediče, da postopek prevzamejo. Ker so dediči poziv prejeli 14. 7. 2015, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se z navedenim dnem postopek nadaljuje. Dedič se namreč ne more upreti procesnemu nasledstvu in mora pravdo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.
5. Iz predloženih podatkov (sklepa o dedovanju) je nedvomno razvidno, da je pritožnik dedič po pokojni toženki, zato je ta ugotovitev sodišča prve stopnje pravilna. Tega dejstva pritožnik ne prereka, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep utemeljeno izdalo. Razlogi, kot jih v utemeljitev pritožbe navaja pritožnik niso razlogi, s katerimi bi lahko izpodbil pravilnost sklepa sodišča prve stopnje, saj sodišče s tem sklepom ni odločalo o utemeljenosti tožbenega zahtevka, temveč zgolj o dopustnosti tožbenega zahtevka (vprašanje procesne legitimacije). Ugovor, da stanovanje v času smrti toženke H. H. ni bilo več njena last, bo tako lahko predmet nadaljnje obravnave kot del presoje utemeljenosti tožbenega zahtevka (vprašanje stvarne legitimacije). Obstoj procesne legitimacije se namreč presoja izključno glede na zatrjevanje tožnika. Če se nato v postopku izkaže, da trditve tožnika niso utemeljene in da toženec ni pravi dolžnik, ne gre za problem dopustnosti tožbe, ampak za neutemeljenost tožbenega zahtevka.
6. V pritožbi uveljavljeni razlogi torej niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
7. Pristojnost sodnika posameznika za odločanje o pritožbi zoper sklep je določena v prvem odstavku 366.a člena ZPP.