Jedro

Odškodnina za odvzeto nepremičnino se ugotovi na podlagi vrednosti nepremičnine, določene po namembnosti zemljišča po prostorskem planu in ne po dejanski rabi zemljišča v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka.

V zvezi z določitvijo odškodnine je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo pred izdajo odloka, s katerim se je spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je med drugim z izpodbijanim sklepom določilo odškodnino za razlaščeno nepremičnino s parc. št. 661/3 k.o... z zneskom 4,433.219 SIT z obrestmi, kot jih priznavajo banke za hranilne vloge na vpogled za čas od 20.6.1996 do 3.2.1999. Predlagateljica, ki ji je bilo naloženo, da nasprotni udeleženki plača omenjeno odškodnino za razlaščeno nepremičnino, se je proti določitvi višine odškodnine pritožila s stališčem, da je bilo napačno presojeno, da predstavlja parc. št. 661/3 nezazidano stavbno zemljišče. Njeni pritožbi je sodišče druge stopnje ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tako spremenilo, da je namesto odškodnine v znesku 4,433.219 SIT za sporno zemljišče prisojena odškodnina v znesku 459.392,47 SIT, torej odškodnina, kakršno je mogoče izplačati za razlaščeno kmetijsko zemljišče. Nasprotni udeleženec vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa z zavrnitvijo pritožbe predlagateljice in potrditvijo odločitve sodišča prve stopnje o določitvi višine odškodnine za parc. št. 661/3 v znesku 4,433.219 SIT. V reviziji se sicer sklicuje na določbo 33. člena Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (ZRPPN), vendar pa meni, da je treba upoštevati, da se je postopek razlastitve pričel z izdajo odločbe z dne 9.2.1996, da pa je Občina Lendava sprejela odlok, s katerim je sporno zemljišče postalo nezazidano stavbno zemljišče, že 28.12.1992, torej več kot tri leta pred razlastitvijo. Narava zemljišča se torej ni spremenila zaradi razlastitve, kakor zmotno sklepa sodišče druge stopnje.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in nasprotnemu udeležencu, ki pa nanjo ni odgovoril. Revizija ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje ima prav, ko ugotavlja, da se je narava spornega zemljišča - parc. št. 661/3 - spremenila le zaradi razlastitve, in sicer ne glede na to, da se je to zgodilo že dne 28.12.1992. Spornega zemljišča tudi ni mogoče šteti za stavbno zemljišče po 3. alineji prvega odstavka 39. člena ZRPPN, saj lokacijsko dovoljenje z dne 24.6.1994 ni bilo izdano prejšnjemu lastniku, temveč investitorju. Odškodnina za odvzeto nepremičnino se ugotovi na podlagi vrednosti nepremičnine, določene po namembnosti zemljišča po prostorskem planu in ne po dejanski rabi zemljišča v času izdaje sklepa o začetku razlastitvenega postopka. Opredelitev in določitev vrednosti spornega zemljišča s stališča, da gre za kmetijsko zemljišče, je pravilna. Logično je, da je bil sklep o razlastitvi izdan kasneje kakor pa Odlok o lokacijskem načrtu, na katerega se sklicuje revizija. V zvezi z določitvijo odškodnine je odločilen namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo pred izdajo odloka, s katerim se je spremenilo v nezazidano stavbno zemljišče. Tako zemljišče nima tržne vrednosti in je zato za nasprotnega udeleženca merodajna tista tržna cena, ki bi jo lahko dobil s prodajo zemljišča kot kmetijskega zemljišča. O tem se je že izrekla sodna praksa (prim. odločbi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 589/99 in opr. št. II Ips 555/2005).

Sodišče druge stopnje je torej odločilo materialnopravno pravilno, zaradi česar je bilo treba revizijo nasprotnega udeleženca zavrniti (378. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).