Jedro

Pravnomočnost se ne nanaša na tisto, kar se je/bo zgodilo kasneje. Z drugimi besedami to pomeni, da se preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca ugotavljajo glede na okoliščine v trenutku zaključka zadnjega naroka. Če se te kasneje spremenijo, to samo po sebi še ne vpliva na prisojeno preživnino, so pa spremenjene okoliščine (na eni ali drugi strani) lahko razlog za začetek postopka za spremembo preživnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (I.) razvezalo zakonsko zvezo med predlagateljico in nasprotnim udeležencem, (II.) mld. A. A. zaupalo obema udeležencema v skupno varstvo in vzgojo, pri čemer je njeno stalno prebivališče na Ulici 8, skupno varstvo in vzgojo pa udeleženca izvajata po sprotnem medsebojnem dogovoru, upoštevaje želje, potrebe in koristi mld. A. A. Nasprotnemu udeležencu je (III.) naložilo za čas trajanja postopka do vključno novembra 2025 plačilo preživnine 1.030 EUR in (IV.) od 1. 12. 2025 dalje po 365 EUR mesečno do vsakega 10. dne v mesecu za tekoči mesec na račun predlagateljice, če zamudi s plačilom, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, upoštevaje kasnejše uskladitve preživnine v skladu z obvestilom CSD o novi višini preživnine. Kar je predlagateljica zahtevala več je (V.) zavrnilo in (VI.) sklenilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2.V pravočasni pritožbi zoper III. in IV. točko (ki se nanašata na določitev preživnine) nasprotni udeleženec uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

2.Navaja, da se bo najkasneje 5. 9. 2026 upokojil in bo od takrat dalje prejemal pokojnino cca 2.000 EUR mesečno. Trenutno kot samostojni podjetnik posameznik opravlja dela komisarja na tekmah in predavatelja za mednarodno košarkarsko organizacijo (B.). Gre za občasna dela in možno, da bo moral to po upokojitvi tudi zaradi internih pravil B. opustiti. 2/3 vseh njegovih prihodkov predstavljajo stroški potovanj in bivanja na kraju tekme oz. drugih dogodkov B. Pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani teče pod opr. št. III P 625/2025 spor glede njegove izselitve iz stanovanja na Ulici 8. Če se bo moral izseliti, bo moral poiskati drugo stanovanje, kar pomeni, da bo imel tudi stroške najemnine in stanovanjskih stroškov, ki bodo znašali okoli 1.000 EUR. Pritožnik nujno potrebuje vozilo, za kar odplačuje leasing po 400 EUR mesečno. S pokojnino cca 2.000 EUR bo moral pritožnik poleg navedenih stroškov skrbeti za dva otroka: hčeri je prisojena preživnina 365 EUR, za podobno višino pa se bo dogovoril tudi z notarskih sporazumom za sina, ki je že polnoleten. Že zdaj plačuje 80 % stroškov stanovanja (cca 600 EUR mesečno), v katerem prebivata s predlagateljico, njeno materjo in obema otrokoma. Vse to izkazuje, da bodo v prihodnje stroški dosegli dvakratnik njegove pokojnine. Priznana preživnina je previsoka, zavezancu mora ostati najmanj minimalni dohodek, določen v RS.

3.Predlagateljica v odgovoru nasprotuje pritožbi ter predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pri določitvi preživnine je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo 187. člen Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ) in določilo preživnino glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Vse to je podrobno obrazložilo v 18. do 48. točki obrazložitve. Pravilno je poudarilo tudi, da pri izračunu preživninskih zmožnosti staršev in preživninskih potreb otrok ter posledično določitvi preživnine ne gre za za matematični izračun, temveč celovito vrednostno oceno, kakšen je glede na premoženjsko stanje staršev znesek, ki nudi primerno materialno podlago za zagotavljanje dobrobiti otroka. Odmerjena preživnina po presoji pritožbenega sodišča ustrezno upošteva oba navedena kriterija in ne odstopa od sodne prakse, ki se je oblikovala v primerljivih zadevah.

6.Predlagateljica v odgovoru na pritožbo pravilno opozarja, da časovne meje pravnomočnosti opredeljujejo trenutek, ki ga sodišče ob ugotavljanju dejanskega stanja še lahko upošteva pri izdaji odločbe (torej okoliščine, kot so bile v trenutku zaključka zadnjega naroka). Pravnomočnost se ne nanaša na tisto, kar se je/bo zgodilo kasneje.1 Z drugimi besedami to pomeni, da se preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca ugotavljajo glede na okoliščine v trenutku zaključka zadnjega naroka. Če se te kasneje spremenijo, to samo po sebi še ne vpliva na prisojeno preživnino, so pa spremenjene okoliščine (na eni ali drugi strani) lahko razlog za začetek postopka za spremembo preživnine. Ko nasprotni udeleženec trdi, da se bo upokojil, da bo mogoče moral občasna dela za FIBO opustiti, da bo moral najti drugo stanovanje itd., s tem navaja neka bodoča (v tem trenutku še) negotova dejstva. Če se bodo uresničila, bo lahko na podlagi prvega odstavka 197. člena DZ predlagal ustrezno spremembo odškodnine, dokler pa ostajajo negotova, pa jih pri določitvi preživnine ni mogoče upoštevati.

7.Pritožbene trditve o plačilu 60 % stroškov stanovanja na Ulici 8 so povsem pavšalne, pa tudi sicer na vplivajo na pravilnost prvostopenjske odločitve. Kot je bilo že pojasnjeno, je sodišče prve stopnje zelo podrobno obrazložilo za oba udeleženca pridobitne in premoženjske razmere (16. do 20 točka obrazložitve).

8.Pritožnik navaja še, da mora preživninskemu zavezancu ostati najmanj minimalni dohodek, določen v RS. Za določitev preživnine omejitev ni uzakonjena, jo pa določa za primer izvršbe v 2. točki prvega odstavka 102. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju.2 Navedena določba na določitev preživnine torej ne vpliva, upoštevana bi bila le v primeru izvršbe, če nasprotni udeleženec ne bi plačeval preživnine prostovoljno.

9.Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10.Predlagateljica sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, zato predstavlja nepotreben strošek (prvi odstavek 155. člen v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o tem je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

-------------------------------

1Pravnomočnost se ne nanaša na tisto, kar se je/bo zgodilo kasneje. VSM sklep III Cp 284/2020 in druge.

2Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, ter na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti je mogoče seči za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.