Jedro

Oškodovanec, ki je v prometni nezgodi utrpel sorazmerno lažje poškodbe, se ni rehabilitiral tako, kot bi se povprečen mlad, zdrav človek, zato je tujo pomoč potreboval v omejenem obsegu vse do svoje smrti slabo leto in pol po nezgodi. Pritožbeno sodišče sledi stališču večinske sodne prakse, da se adekvatnost posledic dejanja presoja le v razmerju do škodnega dogodka, medtem ko osebno stanje oškodovanca na vzročno zvezo glede konkretnega obsega škode ne vpliva. Upošteva se oškodovanca, kakršen je, oziroma se ne upoštevajo njegova osebna stanja in lastnosti, zaradi katerih je obseg nastale škode večji od pričakovane, povprečne škode. V nasprotnem primeru bi bila odgovorna oseba neupravičeno v boljšem položaju, saj bi ji bil naložen riziko le za povprečno pričakovane škode. Po drugi strani bi moral oškodovanec sam kriti škodo, do katere brez škodnega dogodka sploh ali pa še nekaj časa ne bi prišlo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti 334,76 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in odločilo, da je toženka tožnici dolžna plačati 3.980,50 EUR ter zakonske zamudne obresti od zneska 3.683,50 EUR od 18. 2. 2021 do plačila in od zneska 297 EUR od 20. 9. 2013 do plačila (I.). V preostalem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo (II.) in tožnici naložilo, da toženki povrne 2.454,55 EUR pravdnih stroškov (III.).

2. Zoper sodbo vlaga pritožbo toženka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in sodbo spremeni ter tožbeni zahtevek za tujo nego in pomoč zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi ter v spornem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poudarja, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje glede potrebne pomoči pri vzdrževanju vrta. Pričanje A. A. je bilo neverodostojno za presojo časovnega momenta, saj ob zaslišanju ni vedel niti, da se je pokojni tožnik poškodoval. Ob upoštevanju zdravstvenih težav oškodovanca in težavnosti opravil, kot so košnja trave ter obrezovanje žive meje, je ocena sodišča, da je te dejavnosti zmogel, napačna. Poleg tega je izvedenec v oceni potrebnega števila ur to pomoč že upošteval, zato je sodišče znesek ur za vzdrževanje okolice prisodilo kar dvakrat. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ko je napravilo zaključek, da je podana vzročna zveza v celoti ne glede na oškodovančevo predhodno zdravstveno stanje. Prometna nesreča ni bila sprožilni element pokojnikovega zdravstvenega stanja, saj je utrpel relativno lahke telesne poškodbe. Izvedenec B. B. je dopustil možnost, da je poškodba 50 % vplivala na oškodovančevo splošno stanje in njegove fizične aktivnosti. Doktrina "eggshell skull" ni uporabna v primerih, ko so bila siceršnja bolezenska stanja oškodovanca predhodno močno okrnjena in so nedvomno terjala potrebo po tuji negi in pomoči, temveč le, če so bile predhodne zdravstvene težave neme. Sodišče je odškodnino za tujo nego in pomoč prisodilo za 50 % previsoko.

3. Na pritožbo je odgovorila tožnica in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V pritožbenem postopku je sporna višina odškodnine za tujo nego in pomoč, ki jo je potreboval 82 letni oškodovanec1 po prometni nezgodi, v kateri se je telesno poškodoval kot voznik kolesa z motorjem.

6. Ne glede na visoko starost oškodovanca in zdravstveno stanje pred škodnim dogodkom pritožbeno sodišče sprejema dokazni zaključek sodišča prve stopnje, da je lahko samostojno skrbel zase in okolico hiše, tudi s košnjo trave in obrezovanjem žive meje. Da teh opravil ne bi zmogel zaradi predhodnih bolezni, ni potrdil noben od postavljenih izvedencev2. Sodišče prve stopnje zato ni imelo razloga, da ne bi sledilo tožnici in zaslišanim pričam, med njimi tudi A. A., ki so izpovedale, da je oškodovanec pred nezgodo kosil travnik, cepil drva in strigel mejo. Številni starostniki, ki živijo sami, kljub pridruženim boleznim še vedno samostojno opravijo delo okrog hiše, zato toženka s sklicevanjem na zahtevnost teh opravil ne vzbuja dvoma v pravilnost zaključka, da je to kljub srčnemu popuščanju in slabši telesni zmogljivosti zmogel tudi C. C. 7. Zmoten je pritožbeni očitek, da je sodišče odškodnino za pomoč pri vzdrževanju vrta prisodilo dvakrat. Izvedenec B. B. je namreč v okviru števila ur tuje pomoči, ki jih je oškodovanec potreboval, upošteval le osnovne aktivnosti za nujno higieno, preoblačenje in hranjenje, kot jasno izhaja iz izvedeniškega mnenja in njegove dopolnitve s 7. 1. 2021. 8. V obravnavani zadevi ni sporna vzročna zveza med ravnanjem zavarovanca toženke in prometno nezgodo, v kateri je bil pokojni tožnik poškodovan, sporna je vzročna zveza med škodnim dogodkom in končnim obsegom škode, torej potrebnim številom ur tuje pomoči. Oškodovanec, ki je v prometni nezgodi utrpel sorazmerno lažje poškodbe, se ni rehabilitiral tako, kot bi se povprečen mlad, zdrav človek, zato je tujo pomoč potreboval v omejenem obsegu vse do svoje smrti slabo leto in pol po nezgodi. Pritožbeno sodišče sledi stališču večinske sodne prakse3, da se adekvatnost posledic dejanja presoja le v razmerju do škodnega dogodka, medtem ko osebno stanje oškodovanca na vzročno zvezo glede konkretnega obsega škode ne vpliva. Upošteva se oškodovanca, kakršen je, oziroma se ne upoštevajo njegova osebna stanja in lastnosti, zaradi katerih je obseg nastale škode večji od pričakovane, povprečne škode. V nasprotnem primeru bi bila odgovorna oseba neupravičeno v boljšem položaju, saj bi ji bil naložen riziko le za povprečno pričakovane škode4. Po drugi strani bi moral oškodovanec sam kriti škodo, do katere brez škodnega dogodka sploh ali pa še nekaj časa ne bi prišlo.

9. Zavajajoče je pritožbeno sklicevanje na izvedeniško mnenje, iz katerega naj bi izhajalo, da prometna nesreča ni bila sprožilni element za pokojnikovo slabše zdravstveno stanje. Takšnih ugotovitev namreč v mnenju ni. Dokazni postopek je pokazal, da pred nezgodo oškodovanec ni potreboval tuje pomoči. Bil je sicer krhkega zdravja, a z zdravili kompenziran in je lahko živel samostojno. Če ne bi prišlo do škodnega dogodka, bi tako lahko živel vsaj še nekaj časa. Prometna nesreča je bila zato nedvomno tisti stresni dogodek, zaradi katerega se je porušilo življenjsko ravnovesje organizma in po katerem si oškodovanec ni več povsem opomogel. Predhodne bolezni so sicer vplivale na življenjske sposobnosti, a samostojnega življenja, vključno s skrbjo za okolico doma, niso bistveno okrnile. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo materialno pravo, ko števila ur tuje pomoči ni zmanjšalo za polovico zaradi predhodnih zdravstvenih težav oškodovanca, za kar se pritožba neutemeljeno zavzema.

10. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da pritožbeni razlogi niso podani, zato je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

11. Ker toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožnici pa je dolžna povrniti njene stroške odgovora na pritožbo (254,40 EUR, povečano za materialne stroške 20 EUR in DDV, skupaj 334,76 EUR), in sicer v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

1 Postopek se je začel po tožbi tožnika C. C., ki je med postopkom umrl, pravdo je prevzela njegova dedinja. Zaradi preglednosti odločitve bo sodišče prvotnega tožnika naslavljalo oškodovanec. 2 Izvedenec E. E. je na izrecno vprašanje, ali je možno, da bi bil pokojni pred prometno nesrečo tako aktiven, kot je opisala tožnica, odgovoril, da je možno. Navedel je, da lahko delo opraviš na različne načine z vmesnim počitkom in si aktiven v okviru možnosti, ki jih imaš. Izvedenec B. B. pa je v izvedeniškem mnenju navedel, da so bile fizične zmožnosti oškodovanca že pred nezgodo zmanjšane, vendar je lahko samostojno živel in skrbel zase. Kljub boleznim je bil še nekako kompenziran, čeprav krhek. 3 Primerjaj odločbe II Ips 625/2008, II Ips 1198/2008, I Cp 746/2017, II Cp 2642/2012, II Cp 1064/2020. 4 Dr. Vesna Bergant Rakočević, Kritika teorije o adekvatni vzročnosti in dileme novejše sodne prakse, Pravna praksa 2009, št. 3-4.