Jedro

Vprašanje upoštevanja dedne izjave pri dedovanju v denacionalizaciji vrnjenega premoženja.

Izrek

Pritožbi J. J. se delno ugodi in se dodatni sklep o dedovanju v odločitvi o višini zakonitega dednega deleža I. M. spremeni tako, da ta delež znaša 1/6. V preostalem delu se pritožba J. J. in v celoti pritožba A. M. zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenim delu potrdi dodatni sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine po že pravnomočnem dodatnem sklepu o dedovanju, da je po zapustniku pisna oporoka pred pričama z dne 09.01.1956, po kateri predstavljajo hrib na B. parcele, navedene v 1. odstavku 1. točke ugotovljenega dela sklepa o dedovanju z dne 10.10.2008 in hrib na L. parcele, navedene v 2. odstavku 1. točke istega ugotovitvenega dela sklepa o dedovanju, da se oporoka prizna kot pristna in veljavna in so se k dedovanju po oporoki priglasili vsi dediči obeh oporočenih dedičev A. M. in A. M., da je žena zapustnikovega sina A. M. B. M. svoj dedni delež odstopila zapustnikovima vnukoma A. M. in M. Ž., da zakoniti dediči niso uveljavljali pravice do nujnega dednega deleža na parcelah oporočnega razpolaganja, da nepremičnine po 3., 4. in 5. odstavku dodatnega sklepa o dedovanju z dne 10.10.2008 dedujejo vsi dediči v skladu s svojimi zakonitimi dednimi deleži, v korist zapustnikove hčerke I. M. pa sodišče ustanovi dedno pravic, nakar je proglasilo dediče na podlagi oporočnega dedovanja in dediče na podlagi zakonitega dedovanja z določitvijo dednega deleža na posamezni nepremičnini pri njih.

Zoper dodatni sklep o dedovanju sta se v roku pritožila dedič A. M. in J. J., sin I. M., za katero je bila ustanovljena dedna pravica.

Dedič A. M. v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje pri odločitvi glede dedovanja po oporoki zapustnika ni upoštevalo sklepa o dedovanju opr. št. III D 2402/2008 Okrajnega sodišča v L. z dne 30.03.2009 po pokojni B. M., in sicer, da ta oporočno zapušča vse nepremičninsko premoženje, ki ga je podedovala po svojem pokojnem možu A. M., svojemu sinu A. M., pritožniku. Prosi, da se v izpodbijanem sklepu dodatni sklep o dedovanju sodišča prve stopnje uskladi s prej citiranim sklepom o dedovanju.

J. J. se pritožuje na določitev višine dedne pravice v korist I. M. in na določitev kroga dedičev in višino ustanavljanja dedne pravice pri dodelitvi parcel, ki so v oporoki navedene kot hrib v L. in hrib v B.. V pritožbi navaja, da sodišče ustanavlja dedno pravico v korist I. M. do 1/16, skladno s predhodno veljavnim obravnavanjem pa je njena dedna pravica do 1/6. Sicer pa se pritožnik v tem zapuščinskem postopku nikoli ni odpovedal dedovanju in tudi ni dal svojega soglasja za veljavnost zapustnikove oporoke. Ponovno opozarja na notarski akt iz priloge A17, ki je dejansko dedna pogodba med zapustnikom in njegovo ženo, v posledici katere je bil zapustnik omejen pri oporočnem razpolaganju. Zato se oporoka glede tu obravnavanih nepremičnin ne bi smela upoštevati.

Pritožba dediča A. M. ni utemeljena, medtem, ko je pritožba J. J. delno utemeljena.

K pritožbi dediča A. M.: Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo sklepa o dedovanju po hčerki zapustnika B. M. in njenega oporočnega razpolaganja z njenim premoženjem po njeni smrti. Ob uvedbi dedovanja v tu obravnavanem zapuščinskem postopku (to je bilo uvedeno z vrnitvijo obravnavanih nepremičnin zapustniku kot denacionalizacijskemu upravičencu), v kolikor se to nanaša na dedovanje nepremičnin zapustnika po oporoki, je namreč bila sedaj pokojna hči zapustnika B. M. še živa in v času svojega življenja že po uvedbi dedovanja, konkretno dne 19.02.2007 (v spisu listovna številka 50), je podala pisno in po notarju overjeno dedno izjavo, da se odpoveduje svojemu dednemu deležu v korist njenih otrok M. Ž. in pritožnika. Obravnavane nepremičnine so bile zapustniku v denacionalizaciji vrnjene že leta 1993. Ker je bila njena dedna izjava dana že po uvedbi dedovanja, jo je bilo upoštevati v njeni vsebini, kot je pravilno storilo sodišče prve stopnje.

K pritožbi J. J.: Očitno pomotoma je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pri I. M. navedlo njen zakoniti dedni delež do 1/16, namesto pravilno do 1/6. To se da zaključiti že iz seštevka dednih deležev vseh zakonitih dedičev. Torej je pritožba v tem delu utemeljena, medtem ko ni utemeljena v preostalem delu. Četudi pritožnik zapustnikove oporoke ni izrecno priznal, ji tudi ni oporekal, tako, da jo je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo pri dedovanju. Notarski akt iz priloge A17 pa tudi ni takšne vsebine, ki bi omejeval oporočno razpolaganje zapustnika. V njegovi 9. točki pod b) je še celo izrecno dogovorjeno med njim in njegovo ženo, da njegovo premoženje, v kolikor bosta imela skupne otroke, to dedujejo ti. Skupne otroke sta nedvomno in nesporno imela.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbi J. J., v kolikor je ta utemeljena, ugodilo in temu ustrezno dodatni sklep o dedovanju spremenilo, medtem, ko je njegovo pritožbo v preostalem delu in pritožbo dediča A. M. kot neutemeljeni zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo dodatni sklep o dedovanju (2. in 3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju).

Naj pritožbeno sodišče opozori sodišče prve stopnje še na predlog dedinje M. M. B. za popravo dodatnega sklepa o dedovanju, ki je dejansko njen predlog za dopolnitev sklepa, o katerem mora sodišče prve stopnje še odločiti.