Jedro

V obravnavanem upravnem sporu je sklep o zavrženju oziroma o zavrnitvi tožnikove zahteve za izločitev uradne osebe odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo inšpekcijskega postopka. S tem sklepom torej ni bilo odločeno o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Inšpektorat RS za okolje in prostor je s sklepom št. 021-12/2015-3 z dne 7. 7. 2015 zavrgel tožnikov predlog za izločitev pooblaščene uradne osebe, gradbenega inšpektorja A.A., iz inšpekcijskega postopka št. 06122-1846/2009 (1. točka izreka) in zavrnil njegov predlog za izločitev iste uradne osebe iz inšpekcijskega postopka št. 06122-3259/2007 (2. točka izreka). V 2. točki izreka je navedel, da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa, v 4. točki izreka pa je ugotovil, da posebnih stroškov v postopku ni bilo.

2. Tožnik je v zvezi s to odločitvijo vložil tožbo zaradi molka organa, ker o njegovi pritožbi zoper navedeni sklep še ni bilo odločeno.

K točki I. izreka:

3. Tožba ni dovoljena.

4. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjeni temeljni pogoji (tkim. procesne predpostavke), ki jih Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) določa v prvem odstavku 36. člena. Na izpolnjevanje procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena), če niso izpolnjene, pa mora tožbo s sklepom zavreči. Med drugim sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

5. V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih upravnih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). V upravnem sporu tako ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki vsebuje odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi.

6. Če gre za upravne akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so takšni akti lahko predmet presoje v upravnem sporu le, če tako določa zakon. Po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

7. V obravnavanem upravnem sporu je sklep o zavrženju oziroma o zavrnitvi tožnikove zahteve za izločitev uradne osebe odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo inšpekcijskega postopka. S tem sklepom torej ni bilo odločeno o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu (enako tudi Vrhovno sodišče, npr. I Up 404/2007, I Up 362/2007, I Up 470/2008, I Up 250/2009, I Up 121/2010).

8. To pomeni, da sklep o neizločitvi uradne osebe ni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu. Ker je na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo v tem primeru treba zavreči, tudi tožba zaradi molka organa ni dopustna (28. člen ZUS-1).

K točki II. izreka:

9. Kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).