Jedro

Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora organ pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago. Glede na besedilo navedenega člena mora iz razlogov izhajati tudi, zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 191/2013 z dne 28. 1. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje ter oprostitev stroškov v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v … zaradi izterjave preživnine v znesku 50.061,92 EUR s pp. Iz obrazložitve izhaja, da se je toženka oprla na 24. člen Zakona o brezplačni prani pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem se pri presoji dodelitve BPP kot pogoj upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Toženka ugotavlja, da je bil sklep o izvršbi, ki ga želi tožnik izpodbijati, izdan na podlagi izvršilnega naslova (dogovora o dolžnosti, višini in usklajevanju preživnine, sklenjenega pri CSD …), na katerega je sodišče vezano. Iz bančnega izpiska z dne 13. 7. 2012 izhaja, da je tožnik nakazal svojemu upniku 200,00 EUR, poleg tega pa je na koncu izpiska pripis „dne 17. 7. 2012 prejel še 300,00 EUR za preživnino. Preživnina poravnana do meseca julija 2012“ in nečitljiva podpisa. Toženka meni, da iz takšne listine, iz katere ne izhaja niti to, kdo naj bi bila njena podpisnika, ni mogoče z verjetnostjo sklepati, da bi bil tožnikov dolg v celoti poravnan. Tega ne zatrjuje niti tožnik, ki navaja le, da mu je upnik podpisal dokument, da je izpolnil vse preživninske obveznosti do julija 2012, in ne da jih je dejansko poravnal, kot bi jih moral na podlagi izvršilnega naslova. Razen tega ni tožnik predložil nikakršnih nespornih dokazov, da je preživninsko obveznost za relevantno obdobje v celoti poravnal. Toženka zato „ugotavlja, da izvršilno sodišče pravilno vodi izvršbo po upnikovem predlogu na podlagi veljavnega izvršilnega naslova. Prosilec tudi ni navedel, da bi bil izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, kar bi lahko predstavljalo utemeljen ugovorni razlog“.

Toženka na podlagi navedenega sklepa, da tožnik v izvršilnem postopku nima verjetnega izgleda za uspeh, zato ni razumno vlagati pravnih sredstev. To pomeni, da za dodelitev BPP ni izpolnjen pogoj iz 24. člena ZBPP.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je toženka z izpodbijano odločitvijo nedopustno posegla v pristojnost Okrajnega sodišča v …, ki je edino pristojno presojati ugovorne navedbe v izvršilnem postopku. Presoja toženke, da bančni izpis z lastnoročnim pripisom in podpisoma nima dokazne vrednosti, je zmotna, saj gre za lastnoročno podpisan sporazum med tožnikom in njegovim upnikom. Prav tako je zmotno stališče toženke, da bi lahko tožnik z ugovorom v izvršilnem postopku uspel le v primeru, če bi dokazal, da je terjatev v celoti poravnal, saj lahko terjatev preneha tudi na druge načine. Prenehanje terjatve je mogoče izkazovati na različne načine, ne zgolj s potrdili o plačilih. Tožnik je preživnino redno plačeval, kar pa bi moral dokazovati tudi s pričami, saj zaradi oddaljenosti in selitve ne razpolaga več z listinskimi dokazi. Navedeno so ugovorni razlogi, ki bi glede na 55. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko preprečili izvršbo. Tožnik zato meni, da je verjetno izkazal možnost uspeha v postopku pred Okrajnim sodiščem v …, izpolnjeni pa so tudi drugi zakonski pogoji za dodelitev BPP. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in mu s sodbo dodeli BPP oziroma podrejeno, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek, poleg tega pa naj ji naloži povračilo stroškov upravnega spora.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Kot pravilno navaja toženka, ZBPP v 24. členu pri odločanju o dodelitvi BPP kot pogoj določa tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (tako imenovani objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma če ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati (…). Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva (med drugim) očitna nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če so pričakovanja ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Navedena pravna ureditev organu za BPP ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve. Vendar pa mora, če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari in pravno podlago. Glede na besedilo navedenega člena mora iz razlogov izhajati tudi, zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled oziroma brez podrobnejše presoje.

V obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Vendar pa je doseg navedene zakonske določbe brez dvoma večji in organu v določeni meri nalaga tudi vsebinski preizkus zadeve. Meje oziroma obseg tega preizkusa predstavlja omenjeni standard „očitnosti“.

Zato organ za BPP nima zakonske podlage, da bi v okviru preizkusa, ali so izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP, opravil podrobno vsebinsko presojo kvalitete oziroma prepričljivosti dokazov, torej presojo, ki bi presegala standard „očitnosti“. Prav to pa je po presoji sodišča storila toženka v obravnavani zadevi. Tožnik namreč zatrjuje, da je terjatev, ki je predmet izvršbe, deloma prenehala, kar je po 8. točki 55. člena ZIZ lahko eden izmed razlogov, ki preprečujejo izvršbo. Kot dokaz navaja zasebno listino, ki smiselno vsekakor lahko služi kot dokaz o izpolnitvi obveznosti. Tožnik torej navaja dejstvo, ki utegne biti pravno relevantno, in ponuja dokaz, s katerim je to dejstvo smiselno mogoče dokazati.

Presoja o prepričljivosti oziroma pristnosti listine, morebitnem prenehanju terjatve in obsegu tega prenehanja ter o vplivu, ki bi ga te okoliščine utegnile imeti na nadaljnji potek izvršilnega postopka, po povedanem ne more biti predmet postopka za dodelitev BPP. Toženka je torej s tem, ko je izpodbijano odločbo oprla na tako presojo, nepravilno uporabila določbe prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP. Sodišče je zato v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo.

Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik).

Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča se navedeni znesek poviša za zahtevani 20 % DDV, torej za 70,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).