Jedro

Upnikova trditev, da je na poziv sodišča svojo vlogo dopolnil je ostala nedokazana, saj iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bila dopolnitev vložena, upnik pa pritožbi tudi ni priložil dokaza o tem, da je bila zatrjevana vloga oddana na vložišče sodišča prve stopnje. Ker upnik svoje vloge v postavljenem roku ni dopolnil tako, da bi vsebovala vse kar mora vsebovati predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo po 108. členu Zakona o pravdnem postopku, ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, in predlog za izvršbo zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je 27.03.2000 s sklepom zavrglo upnikov predlog za izvršbo. Upnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil iz razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve pravil postopka. Navedel je, da ni točna ugotovitev sodišča, da upnik ni popravil vloge z dne 09.02.1999. Na sklep, s katerim ga je sodišče pozvalo k vložitvi predloga in ga je prejel 17.08.1999, je odgovoril 24.08.1999. Sicer pa je o predlogu sodišče že odločilo s sklepom opr. št. Ig ... z dne 30.08.1997, ki je postal pravnomočen 08.10.1999. Tudi če zahtevanega predloga ne bi vložil, sodišče izpodbijanega sklepa ne bi smelo izdati, saj je bil na podlagi sedaj zavrženega predloga že izdan sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen dne 20.06.1997. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 10.06.1997 dovolilo predlagano izvršbo na sredstva na dolžnikovem računu. Vendar pa je s sklepom z dne 14.12.1998 izvršbo na navedenem računu v skladu z 2. odst. 141. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ustavilo. Sklep o ustavitvi je postal pravnomočen 24.01.1999, upnik pa je z vlogo z dne 09.02.1999 predlagal, da sodišče nadaljuje izvršbo z novim izvršilnim sredstvom. Vendar pa po tem, ko je bila izvršba že ustavljena v istem postopku, upnik ne more več predlagati njenega nadaljevanja z novim izvršilnim sredstvom, temveč mora vložiti nov predlog za izvršbo. Na navedeno je upnika smiselno opozorilo sodišče druge stopnje že v odločbi z dne 02.06.1999 (sklep pod redno št. 20), ko je odločalo o utemeljenosti dolžnikove pritožbe zoper sklep z dne 11.02.1999. Upnik je v izvršilnem postopku, začetem na predlog z dne 03.06.1997, ki je bil kasneje pravnomočno ustavljen (sklep z dne 14.12.1998), pridobil izvršilni naslov (1. točka izreka sklepa o izvršbi z dne 10.06.1997). Vendar pa upnikova vloga z dne 09.02.1999 nima sestavin, ki jih mora v skladu s 1. odst. 40. člena ZIZ imeti predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Zato je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 26.07.1999 pravilno pozvalo upnika, da svojo vlogo dopolni v skladu z navedeno določbo ZIZ in ga ob tem tudi opozorilo na posledice, če tega ne bo storil. Upnikova pritožbena trditev, da je v skladu s pozivom sodišča v postavljenem roku 8 dni vlogo dopolnil, je ostala nedokazana. Iz spisa namreč ne izhaja, da bi bila dopolnitev vložena, upnik pa pritožbi tudi ni priložil nobenega dokaza o tem. Ker upnik svoje vloge z dne 09.02.1999 v postavljenem roku ni dopolnil, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo po 108. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, in predlog za izvršbo zavrglo. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.