Jedro

Ne po ZVO-1, ne po Uredbi ne izhaja, da bi objava deležev družb za ravnanje z odpadno embalažo na podlagi 6. točke 19. člena Uredbe sama po sebi predstavljala upravno odločbo, ne glede na njeno vsebino. To pomeni, da z njo ni bilo odločeno o ničemer, temveč gre zgolj za objavo neke odločitve, ki bi morala biti sprejeta zakonitem postopku, ki sama po sebi strank ne zavezuje, saj noben zakon tega ne določa.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Ministrstvo za okolje in prostor je na podlagi 6. točke 19. člena Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 84/2006 in naslednji, v nadaljevanju Uredba) objavilo deleže prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2010. Odločilo je, da je delež tožnice 18,26 %, delež prizadete stranke A. d.o.o. 81,12 % in delež prizadete stranke B. d.o.o. 0,62 %. Skladno z 2. odstavkom 18. člena Uredbe morajo izvajalci javne službe vsaki od navedenih družb v določenem deležu zagotoviti prevzem odpadne embalaže. Skladno s 1. točko 2. odstavka 26. člena Uredbe pa morajo navedene družbe v teh deležih prevzemati odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek, od vseh izvajalcev javne službe.

Tožnica v tožbi navaja, da je toženka odločila o njeni obveznosti, zato bi morala pri izdaji izpodbijanega akta postopati skladno z določili Zakona o upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in naslednji, v nadaljevanju ZUP). Predlaga, da naslovno sodišče odpravi izpodbijani upravni akt in zadevo vrne upravnemu organu v ponoven postopek, toženki pa naloži, da je dolžna tožnici povrniti stroške postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je deleže prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe objavila v skladu s 6. odstavkom 19. člena Uredbe, torej tako, kot določa normativna zakonodaja. Le ta ne predvideva uvedbe upravnega postopka v skladu z ZUP.

Prizadeta stranka A. d.o.o. v odgovoru na tožbo in pripravljalni vlogi med drugim navaja, da je objava deležev za ravnanje z odpadno embalažo za leto 2010 izdana na podlagi Uredbe, ki zavezuje vse družbe za ravnanje z odpadno embalažo, torej tudi tožnico, ob tem pa so tudi merila za določitev deležev v sami objavi natančno določena ter prikazana s pomočjo tabel. Opozarja na oteženost preveritve dejanskega ravnanja z odpadno embalažo in cilje, ki morajo biti doseženi pri ravnanju z embalažo. Med drugim predlaga zaslišanje svojega direktorja in po opravljenem naroku zavrnitev tožbe ter povrnitev stroškov postopka.

Prizadeta stranka B. d.o.o. v odgovoru na tožbo navaja, da se strinja s stališčem tožnice, da akt, ki ga je izdalo ministrstvo, ni v skladu z določbami ZUP (tretji odstavek 2. člena ZUS-1).

Tožbo je bilo potrebno zavreči iz naslednjih razlogov: Po prvem odstavku 1. člena ZUP morajo po tem zakonu postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb ali drugih strank.

Po prvem odstavku 2. člena ZUP je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava.

V zadevi ni sporno, da je deleže družb za ravnanje z odpadno embalažo za leto 2010 objavilo Ministrstvo za okolje in prostor, torej upravni organ.

Sporno pa je, ali gre v zadevi za odločanje pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika in prizadetih strank, torej ali gre za upravno stvar.

Tudi po presoji sodišča gre pri odločitvi toženke, s katero odloči o deležu posamezne družbe za ravnanje z odpadno embalažo za posamezno leto, za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi posamezne družbe, saj ji morajo po 2. odstavku 18. člena Uredbe izvajalci javne službe v tem deležu zagotoviti prevzem odpadne embalaže, po 1. točki 2. odstavka 26. člena Uredbe pa je družba v tem deležu od njih dolžna prevzeti odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek.

ZUP določa, da upravni organi o upravnih zadevah odločajo z odločbo predpisane oblike in vsebine (207. in 210 člen ZUP). Objava, kot je izpodbijana, po obliki, vsebini in seznanitvi strank ne ustreza kriterijem ZUP (210. člen ZUP).

Ne po Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04 in naslednji, v nadaljevanju ZVO-1), ne po Uredbi ne izhaja, da bi objava deležev družb za ravnanje z odpadno embalažo na podlagi 6. točke 19. člena Uredbe sama po sebi predstavljala upravno odločbo, ne glede na njeno vsebino.

To pomeni, da z njo ni bilo odločeno o ničemer, temveč gre zgolj za objavo neke odločitve, ki bi morala biti sprejeta zakonitem postopku, ki sama po sebi strank ne zavezuje, saj noben zakon tega ne določa. O morebitnih pravicah in dolžnostih družb za ravnanje z odpadno embalažo v zvezi s prevzemom odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek, sploh še ni bilo odločeno z zakonito odločbo, ne glede na sporno objavo. Če bo to v njihovem interesu, lahko te družbe izposlujejo izdajo ustrezne upravne odločbe, zoper tako upravno odločbo pa potem, po potrebi, vlagajo pravna sredstva.

Glede na navedeno pa izpodbijana objava sama po sebi ni upravni akt ali akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

Sodišče je zato na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.