Jedro

Tožnikov mesečni dohodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato ni izpolnjen finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Za odločanje o predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči je pristojen organ za brezplačno pravno pomoč, ne pa sodišče v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na prvi in drugi stopnji v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS opr. št. Bpp 61/2010-2 z dne 24. 5. 2010. V obrazložitvi povzema razloge, katere je tožnik navedel v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Na podlagi 3. odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je ugotavljala finančni položaj tožnika in druge pogoje, določene s tem zakonom. Na podlagi podatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je ugotovila, da je tožnik v obdobju treh koledarskih mesecev (april, maj, junij 2010) pred mesecem vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč imel prejemke iz naslova pokojnine v skupni višini 2.456,76 EUR oziroma 818,92 EUR mesečno. Mesečni dohodek prosilca tako znaša 818,92 EUR, to pa je znesek, ki presega znesek, določen v ZBPP v zvezi z Zakonom o socialnem varstvu (ZSV) kot cenzus za izpolnjevanje finančnega pogoja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pojasnjuje tudi, da se administrativne in sodne prepovedi pri ugotavljanju lastnega dohodka glede na določbe ZBPP ne upoštevajo. Glede na navedeno tožena stranka ocenjuje, da tožnik presega finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj njegov mesečni dohodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, to je 453,60 EUR.

Tožena stranka je tudi ugotovila, da je tožnik v zvezi z odločbo Upravnega sodišča RS opr. št. Bpp 61/2010-2 z dne 24. 5. 2010 sam vložil tožbo (z dne 8. 7. 2010), in sicer se zadevni upravni spor pri Upravnem sodišču vodi pod opr. št. I U 911/2010. Iz navedenih razlogov tožena stranka prošnji tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni ugodila.

Tožnik se ne strinja z odločitvijo tožene stranke in meni, da sodniki naslovnega sodišča nezakonito zavračajo vse njegove tožbe zoper odločitve organa za brezplačno pravno pomoč. Zato predlaga, naj sodišče tožbo odstopi Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, ki naj vse odločbe razveljavi. Meni tudi, da je tožena stranka bistveno kršila določbe Zakona o upravnem sporu in Zakona o pravdnem postopku, saj mu glede na to, da ni procesno sposoben, ni zagotovila zagovornika. Zato predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije vse odločbe odpravi in mu dodeli stalnega brezplačnega odvetnika ter ga oprosti plačila stroškov pred vsemi sodišči Republike Slovenije ali pa naj mu dodeli brezplačnega odvetnika v konkretni zadevi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, naj sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno odločila, kot je tožnikovo tožbo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila na podlagi 13. člena ZBPP. Po določbi 2. odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno-varstvene storitve. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in 1. odstavka 30.a člena ZSV. Tudi po presoji sodišča je tožena stranka pravilno odločila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 13. člena ZBPP, saj je pravilno ugotovila, da tožnik prejema mesečno pokojnino v višini 818,92 EUR in tako presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka. Znesek minimalnega dohodka, ki je določen v 22. členu ZSV znaša 226,08 EUR, dvakratnik torej 453,60 EUR.

Tako ugotovljenemu dejanskemu stanju tožnik v tožbi ne nasprotuje, zmotno pa meni, da so bila kršena pravila postopka. Tožnik neutemeljeno meni, da bi mu morala tožena stranka kot procesno nesposobnemu, zagotoviti zagovornika. Na podlagi vpogleda v vpisnik Okrajnega sodišča v Ljubljani izhaja, da poteka postopek odvzema poslovne sposobnosti tožniku, ki pa še ni pravnomočno zaključen. Zato je tožnik procesno sposoben oziroma stranka, ki sme opravljati dejanje v postopku.

Sodišče tudi ni sledilo predlogu tožnika, naj tožbo odstopi v reševanje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, ker a takšen odstop zadeve ni podlage v zakonu.

Za odločanje o predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči je pristojen organ za brezplačno pravno pomoč, ne pa sodišče, zato o predlogu tožnika za dodelitev brezplačne pomoči ne more odločati. O predlogu za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. 109/2010 z dne 10. 8. 2010 je, kakor izhaja iz odločbe Upravnega sodišča RS št. Bpp 141/2010 z dne 5. 10. 2010, pristojni organ že odločil, ko je njegovo prošnjo zavrgel. Sodišče tožnika tudi ne more oprostiti plačila vseh stroškov v vseh postopkih, saj mora oprostitev stroškov postopka sam uveljavljati v konkretni zadevi.

Iz opisanih razlogov je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.