Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zveza s stečajnim postopkom obstaja samo, če je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom.
Spori v zvezi s stečajnim postopkom so tisti spori, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo.
Za odločanje v sporu je stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Kranju.
1. Okrajno sodišče v Kranju se je s sklepom z dne 17.5.2013 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v predmetni zadevi. Okrožno sodišče v Ljubljani, ki mu je bila zadeva po pravnomočnosti navedenega sklepa odstopljena kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, je sprožilo spor o pristojnosti na podlagi 24. člena ZPP.
2. V predmetni zadevi tožeča stranka proti toženi stranki uveljavlja zahtevek zaradi ugotovitve lastninske pravice na stanovanju in vpisa v zemljiško knjigo, vrednost spornega predmeta pa ne presega 20.000,00 EUR. Za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR, so stvarno pristojna okrajna sodišča (30. člen ZPP). Ker pa je tožeča stranka od dne 27.12.1996 dalje v stečajnem postopku, je Okrajno sodišče v Kranju štelo, da gre v tem primeru za spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom in da je zaradi tega na podlagi 8. točke drugega odstavka 32. člena ZPP za odločanje pristojno okrožno sodišče, ki vodi stečajni postopek zoper tožečo stranko.
3. Res je, da se je sodna praksa glede vsebine „sporov, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom“ iz 8. tč. 2. odst. 32. čl. ZPP večkrat spreminjala, in da je bilo tako v teoriji kot v praksi zastopano stališče, da je koneksnost s stečajnim postopkom podana že, če bo izid pravde učinkoval na obseg stečajne mase. Vendar pa novejša sodna praksa (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS III R 26/2006 z dne 3.10.2006, sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 597/2013 z dne 22.5.2013) kot spore v zvezi s stečajnim postopkom šteje le tiste spore, v katerih je uveljavljanje terjatve v vzročni zvezi s stečajnim postopkom. Takšna zveza obstaja zlasti, če je terjatev v stečajnem postopku prerekana in zato upnik uveljavlja terjatev v pravdnem postopku, in v primeru izpodbojnih pravnih dejanj. Skratka, spori v zvezi s stečajnim postopkom so tisti spori, ki jih brez stečajnega postopka ne bi bilo. Za takšno povezavo pa v obravnavanem primeru ne gre.
4. V konkretnem primeru pa je zmotno tudi stališče Okrajnega sodišča v Kranju, da bo imel izid te pravde, če bo tožnik s svojim zahtevkom uspel, vpliv na obseg stečajne mase. Morebitna ugoditev zahtevku na ugotovitev obstoja lastninske pravice tožene stranke na stanovanju nima nobenega učinka na stečajno maso tožeče stranke.
5. Ker torej ni razlogov za pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani, je v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Kranju.