Jedro

Postopek je bil zaradi umika dela tožbenega zahtevka tožeče stranke deloma ustavljen, kar je v korist pritožnice - tožene stranke, zato ne obstaja njen pravni interes za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka.

Izrek

I. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper sklep se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. številka VL 113369/2009 z dne 13.8.2019 obdržalo delno v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka, tako da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki glavnico v višini 14.790,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.7.2009 dalje do plačila in izvršilne stroške v znesku 36,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.9.2009 dalje (1. točka izreka). Umik tožbe v znesku 81,85 EUR je s sklepom vzelo na znanje in v tem delu postopek ustavilo. Toženi stranki je naložilo v plačilo 494,20 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke (2. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper odločitev sodišča prve stopnje pravočasno vložila pritožbo (ki jo naslovila: »ugovor zoper sklep in sodbo v celoti«). Pri tem v nadaljevanju vloge ni navedla, zoper kateri del se pritožuje, niti ni navedla pritožbenih razlogov, pač pa je le navajala (nova) dejstva, ki s samo odločitvijo in postopkom pred prvostopenjskim sodiščem nimajo neposredne zveze ter zatrjevala, da bo dolg do tožeče stranke plačan s strani njihovega dolžnika. Izrecno je navedla, da je tudi v njihovem interesu, da svoje obveznosti čimprej poravnajo, vendar je glede na gospodarsko situacijo težko izpolnjevati finančne obveznosti v dogovorjenih rokih. Tako je predlagala »preklic sklepa o izvršbi« in poravnavo njihovega plačila dolga v skladu z navedbami o asignaciji.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga, da jo pritožbeno sodišče zavrne kot neutemeljeno, saj ne vsebuje nobenih relevantnih pritožbenih navedb.

Pritožba proti sklepu ni dovoljena.

4. Pravico do pritožbe ima stranka, če bi se izkazalo, da ima zaradi nje pravno korist. V konkretnem primeru je bil postopek zaradi umika dela tožbenega zahtevka tožeče stranke deloma ustavljen, kar je gotovo v korist pritožnice - tožene stranke, zato ne obstaja njen pravni interes za vložitev pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka.

5. Pritožbo zoper sklep o ustavitvi postopka za plačilo 81,85 EUR je bilo tako potrebno zavreči, ker ni dovoljena, saj pritožnica zanjo nima pravnega interesa (4.odst. 343.čl. ZPP).

Pritožba proti sodbi ni utemeljena.

6. Ker pritožba nima navedb, zoper kateri del sodbe se pritožuje, je sodišče druge stopnje v skladu z določbo I. odst. 350 čl. ZPP sodbo preizkusilo v tistem delu, v katerem pritožnica ni zmagala.

7. Navedbe pritožnice glede težke finančne situacije so sicer lahko subjektivno gledano resnične, vendar za konkretno pritožbeno zadevo nerelevantne, saj pritožbeno sodišče odloča v skladu s postavljenimi oziroma zakonsko določenimi pritožbenimi razlogi. Sodišče tako ne more upoštevati navedb o asignaciji in poravnavi dolga tožeči stranki s strani tretje osebe. Takšna obrazložitev pritožbe nima nobene zveze z razlogi izpodbijane sodbe niti s samim potekom postopka. Kakšnih konkretnih očitkov zoper sodbo in postopek pred sodiščem prve stopnje pritožnica sploh ni navedla.

8. Ker tako v pritožbi ni navedenih pritožbenih razlogov zoper sodbo, jo je sodišče druge stopnje preizkusilo v skladu z določbo 2. odst. 350. čl. ZPP.

9. V okviru opravljenega pritožbenega preizkusa zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da v izpodbijani sodbi ni nepravilnosti niti z vidika upoštevanja procesnih pravil niti z vidika materialnopravne odločitve. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je toženkina obveznost nastala iz kupoprodajne pogodbe med njo in tožnico, zaradi česar ji je pravilno naložilo plačati kupnino za prejeto blago, kar predstavlja vtoževani znesek.

10. Sodišče je tako pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani razlogi, iz katerih se lahko sodba izpodbija, niti ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (353.čl. ZPP).