Jedro

Sodišče druge stopnje je napačno sodilo, da je mogoče razmerje med pravnima strankama presojati samo po 84. členu ZZZDR. Ta člen spada v poglavje o razmerjih zakoncev po razvezi zakonske zveze in pove, kako je z vračanjem daril, ki sta si jih zakonca podarila pred sklenitvijo zakonske zveze ali med zakonsko zvezo. Toda v poglavju, ki opredeljuje premoženjska razmerja med zakonci je v 62. členu ZZZDR navedeno, da zakonca lahko sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala z drugimi osebami, in na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti. Torej lahko skleneta darilno pogodbo po pravilih OZ, z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo, vključno z možnostjo preklica darilne pogodbe (členi 539 – 544 OZ).

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) zahtevala preklic darila in razvezo darilne pogodbe, s katero je toženi stranki (v nadaljevanju toženec) 27. 12. 2002 podarila eno polovico parc. št. 333/1 k. o. ..., z vsemi poslopji, ki stojijo na njej. Zavrnilo je tudi zahtevek za vrnitev nepremičnine in izstavitev ustrezne zemljiško knjižne listine na tožničino ime. Poleg tega je zavrnilo podrejeni tožbeni zahtevek za plačilo zneska 10 milijonov tolarjev oziroma 41.729,26 eurov. Tako je razsodilo zato, ker je ugotovilo, da tožnica ni dokazala tolikšne stopnje toženčeve nehvaležnosti, da bi ustrezala pogoju iz prvega odstavka 540. člena Obligacijskega zakona (OZ).(1)

2. Proti tej sodbi se je pritožila tožnica, toda sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Menilo je, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker bi bilo treba sporno razmerje presojati po 84. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)(2) in da tožnica ni dokazala, da bi šlo za darilo, ki bi bilo nesorazmerno njenemu premoženjskemu stanju.

3. Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo, s katero uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj Vrhovno sodišče ugodi reviziji in spremeni izpodbijano sodb, tako da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Bistvenih kršitev ne navaja niti z opredelitvijo pravne podlage (členov Zakona o pravdnem postopku), niti opisno, razen kolikor očita sodišču druge stopnje, da sodba nima obrazložitve glede podanih pritožbenih navedb v zvezi s toženčevo nehvaležnostjo. Zmotno uporabo materialnega prava pa vidi v tem, da spornega razmerja ni mogoče presojati zgolj na podlagi 84. člena ZZZDR, kot navaja pritožbeno sodišče, temveč tudi po splošnih načelih obligacijskega prava. Trdi, da je bil toženec zelo nehvaležen in da je mogoče uporabiti določilo o veliki nehvaležnosti obdarjenca po OZ, čeprav gre za tožničinega moža. 4. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(3) , ki se uporablja po 130. členu zadnje novele Zakona o pravdnem postopku(4) , je bila revizija vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija je utemeljena.

6. Bistvenih kršitev določb ZPP ni, ker je sodišče druge stopnje odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so bile glede na drugačno pravno stališče odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

7. Je pa pritrditi tožnici, da je sodišče druge stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je sodilo, da je mogoče razmerje med pravnima strankama presojati samo po 84. členu ZZZDR. Ta člen spada v poglavje o razmerjih zakoncev po razvezi zakonske zveze in pove, kako je z vračanjem daril, ki sta si jih zakonca podarila pred sklenitvijo zakonske zveze ali med zakonsko zvezo. Toda v poglavju, ki opredeljuje premoženjska razmerja med zakonci je v 62. členu ZZZDR navedeno, da zakonca lahko sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklepala z drugimi osebami, in na tej podlagi ustanavljata pravice in obveznosti. Torej lahko skleneta darilno pogodbo po pravilih OZ, z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo, vključno z možnostjo preklica darilne pogodbe (členi 539 – 544 OZ).

8. V obravnavanem primeru tožnica v tožbi sicer ni navedla pravne podlage za svoj zahtevek, toda tega po prvem odstavku 180. člena ZPP ni dolžna storiti. Pri navajanju dejstev, na katera opira svoj zahtevek, je izrecno navedla, da zahteva vrnitev darila zato, ker je bil toženec tako hudo nehvaležen, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto obdržal. Tedaj je šele vložila tožbo za razvezo, torej ni šlo za razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze in tudi sodišče druge stopnje v sodbi ugotavlja, da tožnica ni trdila, da je darilo, katerega vrnitev zahteva, nesorazmerno njenemu premoženjskemu stanju. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločalo o tožbenem zahtevku na podlagi 540. člena OZ, ki omogoča preklic darila zaradi hude nehvaležnosti (tudi med zakoncema), sodišče druge stopnje pa ni presodilo pritožbenih navedb v zvezi s tem.

9. Ker je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in je zaradi tega ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP ugodilo reviziji, razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in vrnilo zadevo temu sodišču, da odloči o pritožbenih navedbah. Obenem je razveljavilo tudi odločitev o pravdnih stroških pred pritožbenim sodiščem, odločitev o stroških revizije pa je pridržalo za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 83/2001-40/2007. Op. št. (2): Uradni list RS, št. 15/1976 – 101/2007. Op. št. (3): Uradni list RS, št. 26/1999-73/2000. Op. št. (4): Uradni list RS, št. 45/2008.