Jedro

Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da glede na izkazan izrazito konflikten odnos med predlagateljico in udeležencem (kandidatom za skrbnika) in glede na pretekla v izpodbijanem sklepu opisana ravnanja udeleženca, ki niso bila izvedena v največjo korist nasprotne udeleženke ampak kot odziv na medsebojne spore s predlagateljico, od udeleženca ni mogoče pričakovati, da bo pravilno, torej v največjo možno korist zgolj in samo nasprotne udeleženke, opravljal skrbniške obveznosti, zlasti skrbel za njena premoženjska razmerja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanih delih (II. in III. točka izreka sklepa) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženec in predlagateljica krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, (I.) da se nasprotno udeleženko A. A., rojeno leta 1932, postavi pod skrbništvo; (II.) za stalnega skrbnika nasprotni udeleženki postavilo Center za socialno delo Celje, Enota Celje; (III.) odločilo, da so naloge skrbnika: - da zavaruje in skrbi za osebnost nasprotne udeleženke z upoštevanjem njenih predstav o načinu življenja; - da ureja vse tiste zadeve, ki jih nasprotna udeleženka ne more urediti sama; - da skrbi za izvajanje potrebnih ukrepov za ohranjanje zdravja nasprotne udeleženke, za njeno zdravljenje in izvajanje zdravstvenih ukrepov; - da zavaruje premoženjske in druge pravice nasprotne udeleženke; - da jo zastopa v sodnih in ostalih postopkih; - da ji pomaga oz. jo zastopa pri sklepanju pravnih poslov, pri upravljanju in razpolaganju s celotnim njenim premičnim in nepremičnim premoženjem ter prihodki; - da ji pomaga pri plačevanju obveznosti; - da ji pomaga pri uveljavljanju pravic na vseh področjih, zlasti da ji nudi podporo v zvezi z zdravljenjem in urejanjem morebitnega institucionalnega varstva ter - da zanjo prejema njeno pošto in nanjo odgovarja; (IV.) odločilo, da opravila, ki se nanašajo na popis, ocenitev in izročitev premoženja nasprotne udeleženke v upravljanje skrbniku, opravi Center za socialno delo Celje, Enota Celje; (V.) odločilo, da je predlagateljica dolžna nositi stroške izdelave izvedenskega mnenja v znesku 753,37 EUR, ki so že bili odmerjeni s sklepom z dne 5. 3. 2024; in (VI.) zavrnilo predlog za postavitev začasnega skrbnika nasprotni udeleženki.

2.Zoper uvodoma navedeni sklep se je pritožil udeleženec B. B., sin nasprotne udeleženke (v nadaljevanju: udeleženec). Sklep izpodbija v točkah II. in III. izreka ter uveljavlja pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava, nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Udeleženec meni, da je bila odločitev sprejeta na podlagi nepravnih meril, torej meril, ki pri sojenju ne bi smela priti v poštev. V nadaljevanju pritožbe podaja navedbe v zvezi z ugotovitvami sodišča glede razmer, v katerih živi nasprotna udeleženka in ki jih le-tej zagotavlja udeleženec, ter ugotovitvami glede primernosti udeleženca za imenovanje za stalnega skrbnika, posebno pritožbeno grajo pa naslavlja na obravnavo nalog, ki jih je sodišče naložilo postavljenemu stalnemu skrbniku. Udeleženec je prepričan, da je edini namen predlagateljice (hčerke nasprotne udeleženke), da nasprotno udeleženko čim prej spravi v dom starejših občanov. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče opravi pritožbeno obravnavo, na kateri naj zasliši predlagateljico in udeleženca, priči C. C. in Č. Č. ter pristojno osebo CSD Celje, slednje tri o razmerah, v katerih živi nasprotna udeleženka, priči tudi o odnosu udeleženca do matere, pristojno osebo CSD Celje pa tudi o nalogah, ki jih lahko za nasprotno udeleženko izvaja udeleženec in ali bi jih lahko CSD Celje, pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da se za stalnega skrbnika nasprotni udeleženki postavi udeleženec B. B. z opredeljenimi nalogami, oziroma zgolj podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Ostale pravno pomembne pritožbene navedbe so povzete in presojene v nadaljevanju te obrazložitve.

3.Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Zavzema se za njeno zavrnitev in zahteva povračilo pritožbenih stroškov.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, sodišče postavi pod skrbništvo (prvi odstavek 262. člena Družinskega zakonika - DZ). Skrbnik ji pomaga pri urejanju zadev, ki jih ne zmore opraviti sama, in skrbi za zavarovanje njenih premoženjskih in drugih pravic ter koristi (drugi in tretji odstavek 239. člena DZ).

6.Hčerka nasprotne udeleženke je 6. 12. 2023 vložila predlog, v katerem je navedla, da nasprotna udeleženka sama brez škode zase ni sposobna skrbeti za svoje pravice in koristi, in predlagala, da sodišče predlagateljico določi za skrbnico. Kasneje, na naroku, pa je predlagala, da sodišče za skrbnika določi skrbstveni organ, to je CSD Celje, Enota Celje. Udeleženec postopka, predlagateljičin brat B. B., pa je predlagal, da sodišče njega postavi za skrbnika nasprotni udeleženki, čemur je predlagateljica nasprotovala. Zakoniti udeleženec, CSD Celje, Enota Celje, je v vlogi z dne 21. 3. 2024 podal mnenje o skrbniku in kot primernega skrbnika navedel udeleženca B. B., za katerega je pojasnil, da že sedaj skrbi za pravice in koristi nasprotne udeleženke, kolikor je v njegovi moči.

7.Pritožbeno ni izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje v I. točki izreka sklepa, da se nasprotno udeleženko postavi pod skrbništvo. Odločitev sodišča temelji na ugotovitvi, da nasprotna udeleženka zaradi demence, ki je v času pregleda sodne izvedenke bila v napredovalni fazi in zaradi katere boleha vsaj od leta 2020, ni sposobna sama sprejemati razumnih odločitev o svojih pravicah in koristih in posledično tudi ni sposobna sama skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Pritožnik pa meni, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je v največjo korist nasprotne udeleženke, da se ji za skrbnika določi neodvisen skrbstveni organ.

8.Sodišče prve stopnje je pri oceni področij, na katerih nasprotna udeleženka potrebuje pomoč druge osebe, izhajalo iz osebnih okoliščin nasprotne udeleženke. V 15. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je navedlo, da je nasprotna udeleženka trenutno nastanjena na svojem domu, kjer je poskrbljeno za minimalno zadovoljevanje njenih osnovnih potreb v zvezi z namestitvijo, prehrano, higiensko oskrbo in zdravstveno oskrbo. Kljub temu je ocenilo, da je potrebno nasprotno udeleženko postaviti pod skrbništvo v celotnem obsegu, saj je še prejemnica pokojnine in uživalka pravic iz naslova zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, potrebuje pa tudi podporo v zvezi z zdravljenjem in morebitnim urejanjem institucionalnega varstva, kar vse izhaja iz listinske dokumentacije v spisu. Sledilo je mnenju izvedenke in upoštevaje potrebe nasprotne udeleženke ocenilo, da potrebuje nasprotna udeleženka pomoč pri zavarovanju premoženjskih in drugih pravic, pomoč pri zastopanju v sodnih in ostalih uradnih postopkih, pomoč pri sklepanju pravnih poslov, pri skrbi za celotno premoženje (kamor sodi zlasti upravljanje in razpolaganje s premoženjem ter prihodki) in pomoč pri plačevanju obveznosti, ki jih je dolžna plačevati iz svojih sredstev, ter pri sprejemanju odločitev, povezanih z njenim zdravljenjem, v segmentu uveljavljanja njenih pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja. Glede na navedeno je določilo obseg skrbniških nalog, kot izhaja iz točke III. izreka izpodbijanega sklepa.

9.Udeleženec trdi, da so zmotni zaključki sodišča, ki se nanašajo na osebne okoliščine nasprotne udeleženke in na primernost udeleženca, da bi skrbel za svojo mater na najboljši način zanjo. Trditve so neutemeljene iz razlogov, pojasnjenih v nadaljevanju.

10.Udeleženec meni, da je sodišče zmotno ugotovilo, da je le "minimalno" poskrbljeno za zadovoljevanje osnovnih potreb nasprotne udeleženke v zvezi z namestitvijo, prehrano, higiensko oskrbo in zdravstveno oskrbo. Sklicujoč se na uradni zaznamek CSD z dne 3. 1. 2024 o nenapovedanem obisku pri nasprotni udeleženki dne 29. 12. 2023, na svojo izpovedbo o oskrbi matere ter izpovedbo priče D. D. trdi, da je njena oskrba zelo kakovostna in celostna. Pritožbeno sodišče v zvezi z gornjimi pritožbenimi navedbami pojasnjuje, da zgolj to, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (najprej) navedlo, da je za nasprotno udeleženko doma poskrbljeno za minimalno zadovoljevanje njenih osnovnih potreb, še ne pomeni, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje oziroma zmotno zaključilo o zadovoljevanju osnovnih potreb, saj je v nadaljevanju (v tč. 18 na str. 13) obrazložilo, da ne dvomi, da je za osnovne higienske in namestitvene potrebe nasprotne udeleženke v prostorih, katerih solastnika sta predlagateljica in udeleženec po enakih delih, ustrezno poskrbljeno, kar nenazadnje izhaja tudi iz opažanj skrbstvenega organa, ki je tudi nenapovedano opravil obisk nasprotne udeleženke. Po obrazloženem ni utemeljena pritožbena graja, da iz obrazložitve ne izhaja, na kakšni podlagi je sodišče sklepalo o tem, da bi naj bilo za nasprotno udeleženko doma "le minimalno" poskrbljeno za zadovoljevanje njenih osnovnih potreb v zvezi z namestitvijo, prehrano, higiensko oskrbo in zdravstveno oskrbo. Prav tako pa tudi ne očitek, da je sodišče zmotno ugotovilo, da so te (potrebe) izpolnjene le v minimalnem obsegu. Glede na oceno sodišča prve stopnje o ustrezni oskrbi za osnovne higienske in namestitvene potrebe nasprotne udeleženke pritožbenemu sodišču ni potrebno presojati obširnih pritožbenih navedb - povzetka udeleženčeve izpovedbe na naroku o oskrbi matere.

11.Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je nasprotna udeleženka trenutno nastanjena na svojem domu, ob nespornem dejstvu, da nasprotna udeleženka biva na naslovu svojega stalnega prebivališča, ne izraža ugotovitve o začasnosti bivanja na tem naslovu, pač pa stanje bivanja v času odločitve sodišča prve stopnje. Zato ni utemeljena pritožbena navedba, da udeleženec ne ve, čemu je namenjena ugotovitev sodišča, da je nasprotna udeleženka na naslovu, kjer živi že desetletja, nastanjena le trenutno. Dejansko stanje zaradi navedene ugotovitve ni zmotno ugotovljeno.

12.Predlagateljica je v odgovoru na vlogo udeleženca navedla, da so zavajajoče trditve udeleženca, da naj bi se predlagateljica zavezala, da eno do dve soboti na mesec oskrbo prevzame ga. D. D., pa se tega naj ne bi držala. Poudarila je, da je tak dogovor resnično obstajal, saj ga je tudi sama predlagala, vendar pa udeleženec negovalko ob vsakem obisku nažene, in predlagala zaslišanje priče D. D., ki bo vedela povedati o svojih obiskih in konstantnem preganjanju s strani udeleženca. Sodišče je ta dokaz izvedlo, ugotovilo, da se kot obiskovalka nasprotne udeleženke ni počutila dobrodošlo in zaželjeno s strani udeleženca ter povzelo izpovedbo priče, da se nadalje niti na prošnjo udeleženca ni več želela vključiti v oskrbo nasprotne udeleženke ravno zaradi slabega odnosa z udeležencem. Dokazno témo je tako sodišče s to pričo izčrpalo, zato je neutemeljena pritožbena navedba, da tudi priča D. D., ki je bila predlagana s strani predlagateljice, ni imela za povedati prav ničesar slabega o skrbi udeleženca za nasprotno udeleženko, nasprotno, potrdila je, da ni nikoli zaznala odklonilnega odnosa udeleženca do matere. Niti predlagateljica niti udeleženec namreč nista priče predlagala za zaslišanje o slednje navedenih trditvah. Izpovedba priče pa ne more nadomestiti manjkajočih trditev stranke postopka.

13.Zatrjevana dejstva je v postopku potrebno dokazati z dokazi in ne z navedbami, zato pritožnik zmotno sklepa, da je v vlogi z dne 26. 9. 2024, s katero je odgovoril na zavajajoče trditve predlagateljice o skrbi za nasprotno udeleženko, še dodatno izkazal skrbno zagotavljanje zdravstvene oskrbe matere.

Zveza:

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

14.Po obrazloženem ne drži, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje glede vprašanja zadovoljevanja osnovnih potreb nasprotne udeleženke s strani udeleženca glede namestitve, prehrane, higienske oskrbe in zdravstvene oskrbe.

15.Udeleženec nadalje pritožbeno graja odločitev sodišča o zavrnitvi dokaznega predloga za zaslišanje prič C. C. in Č. Č., katerih zaslišanje je bilo predlagano zato, da bi se ugotovilo, v kakšnih razmerah živi nasprotna udeleženka. Sodišče prve stopnje navedenih prič utemeljeno ni zaslišalo, ker si je, kot je obrazložilo, ustvarilo sliko razmer, v katerih živi nasprotna udeleženka na podlagi poročil skrbstvenega organa, zaslišanja predstavnice le-tega in opažanj izvedenke, ki sta nasprotno udeleženko obiskali in sodišču nista izpostavili okoliščin, ki bi lahko zbujale dvom v to, da bo osnovne higienske in namestitvene razmere nasprotne udeleženke, za katere trenutno skrbi udeleženec, ustrezne. Udeleženec smiselno uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), a pri tem ne pove, kako bi kršitev lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, zato uveljavljanje te kršitve ni pravilno. Smiselno očitana bistvena kršitev tako ni podana. Glede na že zgoraj obrazloženo v zvezi z zaključkom sodišča, da gre s strani udeleženca za minimalno zadovoljevanje osnovnih potreb nasprotne udeleženke v zvezi z namestitvijo, prehrano, higiensko oskrbo in zdravstveno oskrbo, ne drži pritožbena navedba, da se ob takšnem dokaznem stališču sodišča glede potrebnosti izvedbe dokaza z zaslišanje prič kot notranje neskladni in nasprotujoči si izkažejo nadaljnji zaključki sodišča v 15. točki obrazložitve sklepa, da gre s strani udeleženca (zgolj) za minimalno zadovoljevanje osnovnih potreb nasprotne udeleženke v zvezi z namestitvijo, prehrano, higiensko oskrbo in zdravstveno oskrbo. Ne drži, da si sodišče prve stopnje ni v zadostni meri in popolno ustvarilo slike razmer, v katerih živi nasprotna udeleženka, in da bi zato moralo zaslišati tudi navedeni priči, in ni utemeljen očitek, da je iz tega razloga ostalo nepopolno in zmotno ugotovljeno dejansko stanje glede vprašanja, v kakšnih razmerah, ki jih zagotavlja udeleženec, živi nasprotna udeleženka.

16.Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da pri presoji, ali je neka oseba primerna za (stalnega) skrbnika nasprotnemu udeležencu, ni vezano na predlog zakonitega udeleenca (CSD). Pri presoji zakonskih pogojev za skrbnika pri udeležencu je utemeljeno upoštevalo ugotovljena ravnanja udeleženca in oceno, ali so le-ta v največjo korist nasprotne udeleženke. Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da je udeleženec, kot je sam izpovedal, kot odziv na ravnanja predlagateljice in v izrazitem nezaupanju do njenih ravnanj (sodišče je ugotovilo, da drug drugemu očitata izključno finančne interese v zvezi z vlogo skrbnika in oškodovanje premoženja nasprotne udeleženke pred vložitvijo predloga za postavitev pod skrbništvo) v začetku meseca oktobra 2023, torej v obdobju, ko je izvedenka za nasprotno udeleženko ugotovila, da je bila zmožnost presojanja glede upravljanja in razpolaganja s svojimi finančnimi sredstvi vsaj okrnjena, sam odpeljal nasprotno udeleženko na banko, kjer je nasprotna udeleženka preklicala pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na računu predlagateljici in ga prenesla na udeleženca. Že na tem mestu pritožbeno sodišče navaja, da se strinja s predlagateljičino navedbo v odgovoru na pritožbo, da je omenjeno dejanje očitna zloraba zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke za lastne interese.

17.Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je udeleženec kot pooblaščena oseba z računa nasprotne udeleženke večkrat dvignil večje vsote denarja (dne 2. 11. 2023 znesek 1.500 EUR, dne 29. 11. 2023 znesek 1.600 EUR, dne 2. 12. 2023 znesek 2.800 EUR in dne 2. 12. 2023 znesek 11.400 EUR), kar vse da izhaja iz zbirnih podatkov za transakcijski račun nasprotne udeleženke (listina A5 spisa), in navedlo, da v navedenem ravnanju udeleženca ni prepoznalo ravnanja v največjo korist nasprotne udeleženke, saj udeleženec ni niti zatrjeval, da bi tako dvignjena sredstva za mater hranil, jih plemenitil ali ji kako drugače omogočil razpolaganje s temi sredstvi.

18.Pritožnik utemeljeno navaja, da je sodišče zmotno povzelo dokazno listino - prilogo A5 (prilogo A5 sestavljajo na prvem listu zbirni podatki na TRR A. A. za obdobje 1. 10. - 31. 10. 2023, na drugem listu za obdobje od 1. 11. - 30. 11. 2023, na tretjem listu potrdilo o transakciji na računu A. A. dne 2. 12. 2022 - dvig gotovine 2.800 EUR, in na četrtem listu potrdilo o transakciji na računu B. B. dne 2. 12. 2022 - dvig gotovine 11.400 EUR), saj iz priloge A5 ne izhaja, da je udeleženec 2. 12. 2023 opravil dviga v zneskih 2.800 EUR in 11.400 EUR. Absolutno bistveno kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP odpravlja tako, da se ugotovitev sodišča prve stopnje o dvigu zneskov 2.800 EUR in 11.400 EUR ne upošteva. Tudi ob neupoštevanju slednjih dveh zneskov pa je pravilna ugotovitev sodiščem prve stopnje, da je udeleženec kot pooblaščena oseba z računa nasprotne udeleženke večkrat dvignil večje vsote denarja, saj pritožbeno ni izpodbijano, da je dne 2. 11. 2023 znesek 1.500 EUR, dne 29. 11. 2023 pa znesek 1.600 EUR, kar sta glede na prihodke nasprotne udeleženke vsekakor višja zneska. Sodišče prve stopnje v navedenem ravnanju udeleženca upravičeno ni prepoznalo ravnanja v največjo korist nasprotne udeleženke, saj, kot je navedlo in česar udeleženec pritožbeno niti ne izpodbija, udeleženec ni niti zatrjeval, da bi tako dvignjena sredstva za mater hranil, jih plemenitil ali ji kako drugače omogočil razpolaganje s temi sredstvi. Ne drži pritožbena navedba, da sodišče ne omeni pologov, ki jih je taisti mesec udeleženec izvedel na mamin račun, in sicer pologov v znesku 2.500 EUR in 800 EUR dne 9. 11. 2023 in pologa 1.600 EUR dne 30. 11. 2023, saj je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je v tem delu utemeljeno verjelo izpovedbi predlagateljice, da je udeleženec samovoljno dvignil sredstva in da sredstva niso bila dvignjena za potrebe nasprotne udeleženke ter da je nenazadnje udeleženec del sredstev kasneje tudi vrnil, zato se je utemeljeno zdelo sodišču prve stopnje verodostojno in logično pojasnilo predlagateljice, da je to storil na poziv predlagateljice. Izpovedba stranke - udeleženca postopka (v tem primeru predlagateljice) je dokaz, zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da za takšno sklepanje sodišče ni imelo nobenega dokaza v spisu. Sodišče prve stopnje je po obrazloženem pravilno ugotovilo, da udeleženec glede teh dvigov ni niti zatrjeval, še manj pa dokazal, da bi bil dvig sredstev nasprotne udeleženke nujen za njene potrebe, niti ni predložil sodišču nobenega dokazila, v kakšen namen in koliko sredstev nasprotne udeleženke je porabil za njene potrebe od dneva, ko je bil pooblaščen na transakcijskem računu nasprotne udeleženke.

19.Udeleženec v pritožbi navaja še, (-) da je v mesecu decembru 2023 z računa nasprotne udeleženke opravil le en dvig, in to 8. 12. 2023 v znesku 500 EUR, ter da je to razumen dvig za financiranje zadovoljevanja potreb nasprotne udeleženke in (-) da je v mesecu novembru 2023 opravil dva dviga denarja zato, ker je želel dvigniti gotovino za pokrivanje življenjskih stroškov matere za vnaprej, vendar je denar tudi položil nazaj, in (-) da se je zaradi dodatne transparentnosti odločil, da bo za materine potrebe dvigoval gotovino vsak mesec sproti - česar za mamo ni potreboval, je tudi v celoti vrnil na njen račun; (-) da je na mamin račun vrnil vse; zadržal je le minimum za nujne materine potrebe. Ker ne izkaže pogojev iz prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in ker ne gre za navedbe, ki so v korist nasprotni udeleženki, jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (34. člen ZNP-1). Neutemeljen je tudi očitek, da v spisu ni nobene niti trditvene niti dokazne podlage, da je udeleženec denarna sredstva vrnil na materin račun na poziv predlagateljice, saj je predlagateljica te navedbe (da je udeleženec zneske v višini 2.500 EUR, 800 EUR in 1.600 EUR po interveniranju predlagateljice na PP Celje - 5. 11. 2023 - vrnil, kar izhaja iz izpisa prometa z dne 30. 11. 2023) podala v 2. točki odgovora na vlogo udeleženca in za te navedbe predlagala tudi dokaze, med drugim tudi zaslišanje predlagateljice.

20.Na naroku dne 17. 6. 2024 je udeleženec v dokaz trditev, da predlagateljica zasleduje pretežno nedopustne premoženjske težnje, kar se odraža zlasti pri ravnanju z denarnimi sredstvi nasprotne udeleženke, v spis vložil bančni izpisek - promet računa za obdobje od 1. 1. 2023 do 3. 6. 2024 (iz katerega, kot trdi, je že na prvi pogled razvidno, da se je finančno stanje nasprotne udeleženke bistveno izboljšalo, odkar je na računu pooblaščen udeleženec). Glede na dokazno témo, za katero je udeleženec (pred zaslišanjem predlagateljice) predlagal zgoraj navedeni dokaz, in dejstvo, da je glede na izjavo predlagateljice na zaslišanju, da sama ne bi mogla učinkovito opravljati nalog skrbnice, sodišče presojalo pogoje za skrbništvo le pri udeležencu in ne pri predlagateljici, udeleženec neutemeljeno sodišču prve stopnje očita, da bančnega izpiska dokazno ni ocenilo in se do te pravno pomembne okoliščine sploh ni opredelilo. Okoliščina, ali predlagateljica zasleduje pretežno nedopustne premoženjske težnje, namreč glede na obrazloženo ni več pravno relevantna. Ker torej udeleženec z bančnim izpiskom ni zatrjeval, da je finančna skrb za nasprotno udeleženko s strani udeleženca ustrezna, pač pa, da predlagateljica zasleduje pretežno nedopustne premoženjske težnje, kar se odraža zlasti pri ravnanju z denarnimi sredstvi nasprotne udeleženke, je neutemeljeno pritožbeno sklepanje, da se ob analizi tega dokaza izkaže, da ne more biti pravilen zaključek sodišča, da je tudi finančna skrb za nasprotno udeleženko s strani udeleženca neustrezna, kot je smiselno razumeti njegovo stališče. Neutemeljen je zato očitek, da je sodišče prve stopnje o tem vprašanju dejansko stanje zmotno, napačno in nepopolno ugotovilo. Prav tako glede na zgoraj obrazloženo in ob tem, ko je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da v ravnanju udeleženca (dvigi večjih zneskov v mesecu novembru 2023) ni prepoznalo ravnanja v največjo korist nasprotne udeleženke, ni utemeljena graja, da je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj da o pravno pomembnem dejstvu finančne skrbi za nasprotno udeleženko ne vsebuje razlogov oziroma da so v sklepu navedeni razlogi o tem odločilnem dejstvu nejasni in med seboj v nasprotju. Ne gre prezreti, da pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je sodišče prve stopnje izpostavilo, da sta udeleženec in predlagateljica v izrazitem konfliktu, zaradi katerega je v preteklosti bilo potrebno tudi posredovanje policije. Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da glede na izkazan izrazito konflikten odnos med predlagateljico in udeležencem (kandidatom za skrbnika) in glede na pretekla v izpodbijanem sklepu opisana ravnanja udeleženca, ki niso bila izvedena v največjo korist nasprotne udeleženke ampak kot odziv na medsebojne spore s predlagateljico, od udeleženca ni mogoče pričakovati, da bo pravilno, torej v največjo možno korist zgolj in samo nasprotne udeleženke, opravljal skrbniške obveznosti, zlasti skrbel za njena premoženjska razmerja.

21.Ne drži, da sodišče prve stopnje ni navedlo ničesar o tem, da udeleženec že skoraj dve leti skrbi za mamo, saj je, kot že obrazloženo, pojasnilo, da ne dvomi, da je za osnovne higienske in namestitvene potrebe nasprotne udeleženke v prostorih, katerih solastnika sta predlagateljica in udeleženec po enakih delih, ustrezno poskrbljeno. Med udeleženci postopka pa ni sporno, da je za kritje teh potreb skrbel udeleženec ob vsakodnevni pomoči negovalk od decembra 2022 do junija oziroma julija 2023, ko je udeležencu začela pri tem pomagati njegova žena, ki je prišla v Slovenijo 6. 6. 2023.

22.Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da je pa vendar v konkretnem primeru ključno, da namen skrbništva in naloge skrbnika niso omejene zgolj na zagotavljanje minimalnih bioloških potreb nasprotne udeleženke, temveč tudi za zagotavljanje skrbi za njeno osebnost, torej skrb za njene čustvene in socialne potrebe, potrebe po druženju, socializaciji in socialnih stikih, zlasti upoštevaje njeno težko in napredujočo duševno bolezen in način njenega dosedanjega življenja in dosedanje skrbi za njeno osebnost. Sodišče prve stopnje na podlagi skrbne dokazne ocene priče D. D. utemeljeno ni sledilo udeležencu, da skrbi za nasprotno udeleženko glede zagotavljanja socialnih stikov in skrbi za osebnost nasprotne udeleženke.

23.Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče za zaključek, da bi naj imel udeleženec do D. D.posmehljiv odnos, ne razpolaga s kakšnimi dokazi, saj v obrazložitvi izpodbijanega sklepa takega zaključka ni. Glede na navedbe predlagateljice in zapisnik o naroku pa je sodišče prve stopnje upravičeno ocenilo, da je udeleženec izrazito negativno čustveno nastrojen do predlagateljice. V zvezi s to oceno je povsem utemeljeno izpostavilo, da so tudi nekonfliktni odnosi med potomci v največjo korist nasprotne udeleženke, saj udejanjajo njeno pravico do mirnega in zdravega družinskega življenja.

24.Pritožbeno sodišče se sicer strinja z udeleženec, da zgolj na osnovi 15 let starih pisanj udeleženca (prilogi C20 in C21), iz katerih po oceni sodišča prve stopnje izhaja izrazito negativni čustveni odnos udeleženca do nasprotne udeleženke (krivi jo za svoje težave v duševnem zdravju, zasvojenost in izraža gnus do nje), sodišče ni moglo ugotoviti, da se čustveni odnos do nasprotne udeleženke ni spremenil. Navedena zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje zato ne more predstavljati podlage za zaključek, da je v trenutku odločanja v največjo korist nasprotne udeleženke, da se ji za skrbnika določi neodvisen skrbstveni organ. Ostale pravilne ugotovitve sodišča prve stopnje, ob sicer poenotenem mnenju tako predlagateljice kot udeleženca, da nasprotna udeleženka potrebuje pomoč skrbnika, in ob temu, da izrecno nista nasprotovala temu, da bi sodišče postavilo za skrbnika skrbstveni organ, pa zadostno utemeljujejo izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje, da je v trenutno največjo korist nasprotne udeleženke, da se ji za skrbnika določi CSD Celje, Enota Celje, kot nevtralni skrbnik, katerega koristi niso v navskrižju z interesi nasprotne udeleženke in bo lahko po svojem strokovno usposobljenem delavcu v največji možni meri in neodvisno poskrbel za dobrobit varovanke.

25.Z "vsakodnevno skrbjo in nego za nasprotno udeleženko" je glede na celotno obrazložitev v izpodbijanem sklepu mišljeno zagotavljanje osnovnih, bioloških potreb nasprotne udeleženke, zato je jasna obrazložitev sodišča prve stopnje, da z določitvijo skrbstvenega organa kot skrbnika ne bo v ničemer poseženo v neposredno fizično izvajanje vsakodnevne skrbi in nege v zvezi z nasprotno udeleženko, ki jo nesporno izvajata udeleženec in njegova žena, in ne drži, da takšnega razlagovanja v 19. tč. ni moč razumeti, glede na to da sodišče prve stopnje v isti točki ugotavlja, da je udeleženčev odnos do mame še vedno isti, torej "negativen čustven odnos", nato pa, da udeleženec nedvomno skrbi za mamo.

26.Pritožbenega očitka, da po obrazloženem ne drži, da se glede odnosa predlagateljice do nasprotne udeleženke izkaže, da je izpodbijani sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj iz obrazložitve sklepa o tem pravno pomembnem dejstvu ni razbrati, da bi bili razlogi jasni in notranje skladni, zaradi nekonkretiziranosti razlogov ni moč preizkusiti.

27.Zadnji sklop pritožbenih navedb se nanaša na odločitev sodišča v III. točki izreka sklepa (naloge skrbnika). Udeleženec za vsako od nalog pojasnjuje bodisi, na kakšen način jih je udeleženec že doslej skrbno izvajal za nasprotno udeleženko, bodisi, zakaj jih CSD Celje praktično in življenjsko ne more opraviti. Glede naloge, da skrbnik zavaruje in skrbi za osebnost nasprotne udeleženke z upoštevanjem njenih predstav o načinu življenja, udeleženec navaja, da si ne zna predstavljati, na kakšen način bo CSD Celje bolje zavaroval in skrbel za osebnost nasprotne udeleženke z upoštevanjem njenih predstav o načinu življenja, še zlasti ne v situaciji, ko udeleženec dnevno skrbi (v režimu 24 ur dnevno, 7 dni na teden) za nasprotno udeleženko, se z njo pogovarja, pozna njene želje, kolikor jih je še sposobna izražati. Meni, da ljubezni in ljubečega odnosa do matere zagotovo ne bo mogel bolje nadomeščati CSD Celje. Glede urejanja zadev, ki jih nasprotna udeleženka ne more urediti sama, udeleženec navaja, da nasprotna udeleženka ne zmore več urejati nobenih zadev in za vse poskrbi udeleženec ter da ni nobenih indikacij in dokazov, da udeleženec za mamo ne bi dobro skrbel in na kakšen način bi lahko v tem smislu zanjo bolje poskrbel CSD Celje. Glede skrbi za izvajanje potrebnih ukrepov za ohranjanje zdravja nasprotne udeleženke, za njeno zdravljenje in izvajanje zdravstvenih ukrepov udeleženec navaja, da je ta del nalog izrazito problematičen in ga življenjsko ni mogoče upravičiti kot nalogo, ki bi jo lahko izpolnil CSD Celje. Navaja, da si nikakor ni mogoče predstavljati, da bi jih lahko CSD Celje, še zlasti pa ne, kako bi jih lahko CSD Celje opravil bolje kot udeleženec. Udeleženec nadalje navaja, da je doslej, kot je predstavljeno v pritožbi, ustrezno in v najboljši meri skrbel za zavarovanje premoženjskih in drugih pravice nasprotne udeleženke, sposoben jo je zastopati v sodnih in ostalih postopkih, ji v njeno dobro in v njeno korist pomagati oziroma jo zastopati pri sklepanju pravnih poslov, pri upravljanju in razpolaganju s celotnim njenim premičnim in nepremičnim premoženjem ter prihodki, prav tako ji lahko pomaga pri plačevanju obveznosti - za slednje je že sedaj kakovostno in brez napak poskrbljeno. Navaja še, da je sposoben prepoznati potrebe matere in ji v najboljši možni meri pomagati pri uveljavljanju pravic na vseh področjih, zlasti, da ji nudi podporo v zvezi z zdravljenjem (to je doslej zgledno izvajal in bo še naprej) in uredi morebitno institucionalno varstvo ter zanjo prejemati njeno pošto in nanjo odgovarjati.

28.V zvezi s pritožbenimi navedbami, povzetimi v prejšnji točki, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ob pravilno ugotovljenih razlogih za sprejem odločitve, da je v največjo korist nasprotne udeleženke, da se ji za skrbnika določi neodvisen skrbstveni organ, ni pravno pomembno, kako je naloge, določene kot naloge skrbnika v izpodbijani III. točki izreka sklepa, doslej izvajal udeleženec, in zato niti ni relevantna njegova lastna ocena, da bi te naloge kot skrbnik bolje opravljal kot s sklepom določeni skrbstveni organ. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo utemeljeno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje pojasnilo, da z določitvijo skrbstvenega organa kot skrbnika ne bo z ničemer poseženo v neposredno fizično izvajanje skrbi in nege s strani udeleženeca (oziroma njegove žene), v kolikor bo zakoniti skrbnik ugotovil, da je taka skrb in nega zanjo ustrezna. Prav tako utemeljeno izpostavlja, da se zakoniti udeleženec niti določitvi za skrbnika niti določenim nalogam v sklepu ne upira, saj se zoper sklep ni pritožil, kakor tudi, da so tako določene naloge povsem običajne naloge, ki jih CSD tudi izvršuje, sploh pa bo lahko učinkoviteje skrbel za premoženjske in ostale koristi nasprotne udeleženke, saj interesi skrbstvenega organa niso v navzkrižju z interesi nasprotne udeleženke, prav tako pa na njegovi strani ne obstajajo nobeni osebni zadržki, kot pri udeležencu. S tem se bodo, kot nadalje utemeljeno navaja predlagateljica, udeležencu tudi preprečile oziroma onemogočile nadaljnje zlorabe zdravstvenega stanja nasprotne udeleženke in samovoljno razpolaganje z njenimi denarnimi sredstvi, kot jih je udeleženec izvršil v preteklosti.

29.Glede na to, da je sodišče določilo CSD in ne predlagateljice za skrbnika nasprotne udeleženke, so pravno nepomembne tudi pritožbene navedbe, da je predlagateljica po zaključku postopka na prvi stopnji razkrila svoje prave namene (edini namen predlagateljice po navedbah udeleženca je, da nasprotno udeleženko čim prej spravi v dom starejših občanov), s tem ko v dne 20. 9. 2024 vloženem predlogu za razdružitev solastnega premoženja, t.j. stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem na naslovu ..., ni omenila, da v hiši še vedno živi nasprotna udeleženka, zaveda pa se, da udeleženec v tem trenutku nima zadostnih sredstev, da bi lahko izplačal njen solatni delež. Prav tako v predmetni zadevi ni pomembno, da je predlagateljica glede na obe dejstvi predlagala razdružitev v izrazito neprimernem času, saj bo ta, kot sicer navaja sam udeleženec, predmet odločanja v postopku N 139/2024.

30.Ker niso podani niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih (2. točka 365. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena in 366. člena ZPP ter v zvezi z 42. členom ZNP-1).

31.Ob upoštevanju prvega odstavka 70. člena ZNP-1 je pritožbeno sodišče odločilo, da udeleženec, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, prav tako pa mora, ob nadaljnjem upoštevanju prvega odstavka 40. člena ZNP-1, po katerem vsak udeleženec krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače, tudi predlagateljica sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1(1) Glej določbe 240. do 245. člena DZ.

2(2) Med predlagateljico in udeležencem je po podatkih spisa nesporno, da je to račun pokojnega očeta, ki je imel enako osebno ime kot udeleženec.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 239/2, 239/3, 240, 241, 262/1, 262/2,

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.