Jedro

Zatrjevanje tožeče stranke, da je tožba sklepčna že zato, ker je sodišče prve stopnje ni vrnilo v popravo oz. ker ni izdalo zamudne zavrnilne sodbe, je neutemeljeno. Če tožba ni sklepčna, to je, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, se tožba ne vrača v popravo, saj je taka tožba sposobna za obravnavanje. Gre le za to, da je tožbeni zahtevek neutemeljen in da tožbeni zahtevek po taki tožbi sodišče zavrne, kar je storilo tudi v predmetnem primeru. Tudi samo dejstvo, da ni izdalo zamudne zavrnilne sodbe, ne pomeni, da ne bi moglo zavrniti tožbenega zahtevka zaradi nesklepčnosti tožbe tudi v kasnejši fazi postopka.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje, potem, ko je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in odločilo, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki zakonske zamudne obresti od zneska 6.324.377,70 SIT za čas od 23.11.1999 do 31.1.2000 v roku 15 dni, višji tožbeni zahtevek, to je zahtevek za plačilo 21.058 USD v tolarski protivrednosti 3.418.587,30 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.1.1999 do plačila, za plačilo 35.625 USD v tolarski protivrednosti 6.038.148,90 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20.2.1999 do plačila, za plačilo 50.360 USD v tolarski protivrednosti 8.749.249,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.3.1999 do plačila in za višje zakonske zamudne obresti od zneska 6.324.377,70 SIT to je od 20.11.1998 do 15.3.2000 zavrnilo.

Zoper to sodbo se pritožuje tožeča stranka in sicer v delu, v katerem je višji tožbeni zahtevek zavrnjen, iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče v izpodbijanem delu sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je napačna ugotovitev sodišča prve stopnje o tem, da tožba nima konkretnih trditev in navedb, podkrepljenih s potrebnimi listinskimi dokazi. Tožba je bila očitno sklepčna, saj bi sicer sodišče prve stopnje tožečo stranko pozvalo na popravo tožbe oz. izdalo zamudno zavrnilno sodbo. Ker tega ni storilo, je jasno, da je tožba sklepčna. Nepravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka predlagala zaslišanje priče M.N., predstavnika tožeče stranke na gradbišču, le glede navedb v tožbi pod točko II. Sodišče je spregledalo, da je tožeča stranka na prvem naroku za glavno obravnavo, torej pravilno in pravočasno, predlagala zaslišanje te priče o vseh tožbenih trditvah, torej tudi o vseh zatrjevanih dejstvih. Sodišče prve stopnje pa te priče ni zaslišalo.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni zagrešilo niti tistih kršitev postopka, na katere se sklicuje tožeča stranka v pritožbi, niti drugih takih kršitev v postopku, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zatrjevanje tožeče stranke, da je tožba sklepčna že zato, ker je sodišče prve stopnje ni vrnilo v popravo oz. ker ni izdalo zamudne zavrnilne sodbe, je neutemeljeno. Če tožba ni sklepčna, to je, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, se tožba ne vrača v popravo, saj je taka tožba sposobna za obravnavanje. Gre le za to, da je tožbeni zahtevek neutemeljen in da tožbeni zahtevek po taki tožbi sodišče zavrne, kar je storilo tudi v predmetnem primeru. Tudi samo dejstvo, da ni izdalo zamudne zavrnilne sodbe, ne pomeni, da ne bi moglo zavrniti tožbenega zahtevka zaradi nesklepčnosti tožbe tudi v kasnejši fazi postopka. Kar pa se tiče predlagane priče M.N. tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka v tožbi to pričo predlagala le glede navedb pod II tožbe, to je glede tega, da naj bi opravila vsa s pogodbo določena dela in tudi dodatna dela, ne pa tudi glede vseh ostalih trditev. To pričo je glede ostalih navedb v tožbi tožeča stranka predlagala za zaslišanje na naroku dne 21.12.2004, čeprav sta bila pred tem opravljena že naroka dne 4.5.2004 in dne 16.11.2004, tako da tega dokaza sodišče prve stopnje glede na določilo 286. člena ZPP utemeljeno ni izvedlo. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.