Jedro

S strani tožeče stranke zatrjevane okoliščine o sorodstvenih povezavah pooblaščenca tožene stranke oziroma njegovega partnerja v odvetniški pisarni s sodnicama stvarno in krajevno pristojnega pritožbenega sodišča ne utemeljujejo prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je 7. 10. 2002 vložila tožbo zaradi priznanja lastninske pravice.

2. V pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Piranu P 229/2009 z dne 14. 10. 2010 je tožeča stranka predlagala prenos pristojnosti za odločanje v zadevi na pritožbeni stopnji na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da je pooblaščenec tožene stranke zet sodnice Višjega sodišča ..., njegov partner v odvetniški pisarni pa je mož predsednice Višjega sodišča ...

3. Predlog ni utemeljen.

4. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje stranka v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

5. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. S strani tožeče stranke zatrjevane okoliščine o sorodstvenih povezavah pooblaščenca tožene stranke oziroma njegovega partnerja v odvetniški pisarni s sodnicama stvarno in krajevno pristojnega pritožbenega sodišča ne utemeljujejo prenosa pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Če bo v zadevi odločalo Višje sodišče ..., ki je stvarno in krajevno pristojno sodišče, oziroma sodniki tega sodišča, po oceni Vrhovnega sodišča ne bo prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije. Morebitna subjektivna nepristranskost zakonitega sodnika je lahko razlog za njegovo izločitev (70. člen ZPP), ne pa razlog za delegacijo iz razlogov smotrnosti po 67. členu ZPP.

6. Neutemeljen predlog tožeče stranke je Vrhovno sodišče zavrnilo.