Jedro

Kadar sodišče odloča o delitvi parcel oziroma določa parcelne meje, v sodnem postopku sodeluje tudi izvedenec geodetske stroke (134. člen Zakona o nepravdnem postopku), ki v skladu s pravili geodetske stroke izdela skico o poteku sodno določene meje (135. člen Zakona o nepravdnem postopku). Skica zamejničenja z izmeritvenimi podatki je sestavni del sodne odločbe in jo sodišče po njeni pravnomočnosti pošlje pristojnemu geodetskemu organu zaradi izvedbe v zemljiškem katastru (138. člen Zakona o nepravdnem postopku). Vpis sodno določene meje v zemljiškokatastrskem operatu nalaga geodetskemu organu tudi drugi odstavek 26. člena Zakona o zemljiškem katastru.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave A, Izpostava B, št. 90312-13/2002-3 z dne 28.1.2002, s katero je prvostopenjski organ ugotovil in evidentiral naslednje spremembe katastrskih podatkov: zemljišči parc. št. 220/2 in 538/2 k.o. S. sta se razdelili na parcele št.220/2(367 m2), št. 220/3 (76 m2) in št. 538/2 (747 m2), skupna površina zemljišč pa je ostala nespremenjena. V obrazložitvi je tožena stranka navedla, da je prvostopenjski organ v skladu z izrekom sodbe Temeljnega sodišča v C, enota D, št. P 101/88-243 z dne 3.10.1991 ter v skladu z pridobljenimi izmeritvenimi podatki in skico o zamejničenju sodno ugotovljene meje, evidentiral mejo v zemljiškem katastru in o tem izdal izpodbijano odločbo. Ugotavlja, da je parcelacija zemljišč parc. št. 220/2 in 538/2 k.o. S. izvedena točno po skici sodnega izvedenca, prav tako pa novo nastala parcela št. 220/3 meri natanko 76 m2, kot je to naloženo s sodbo sodišča. Nadalje je tožena stranka v izpodbijani odločbi tudi pojasnila, da se s prvostopenjsko odločbo lastništvo parcel ni v ničemer spremenilo ter kot nerelevantne zavrnila pritožbene navedbe, da sečnja v gozdu, ki je pod spomeniškim varstvom, ni možna.

Zoper tako odločitev je tožeča stranka vložila tožbo. V njej navaja, da ni lastnica parcel št. 221/A (pravilno: 221/2), 331, 337 (pravilno: 537) in 221/6 že od leta 1994 dalje, za kar prilaga tudi kopijo zemljiškoknjižnega izpiska, da pa tudi AA (sedaj stranka z interesom) ne more biti lastnik oziroma solastnik navedenih parcel. Nadalje še navaja, da ni nikoli prejela nobenega uradnega vabila niti sklepa od Geodetske uprave o meritvah in spremembah parcel, zato tudi skice, ki je bila narejena brez njene vednosti ne more priznati.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo navedla, da vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so navedeni v obrazložitvi ter predlagala, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

AA je kot stranka z interesom odgovoril na tožbo. V odgovoru navaja, da so navedbe v tožbi neresnične, da gre za velike laži in "kriminal", v kar se sodišče lahko prepriča na kraju samem.

Zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v postopku ni prijavil. Tožba ni utemeljena.

Kot je razvidno iz upravnih spisov, je prvostopenjski organ z odločbo z dne 28.1.2002 v skladu s sodbo Temeljnega sodišča v C, enota D, opr. št. P 101/88-243 z dne 3.10.1991, izvedel parcelacijo zemljišč št. 220/2 in 538/2 k.o. S. in v katastru evidentiral novo nastalo mejo. Z navedeno sodbo je sodišče razsodilo v sporu o lastništvu stanovanjske hiše v E, K... 28a in določilo k tej hiši pripadajoče funkcionalno zemljišče, ki ga sestavljajo deli parcel št. 221/6, 221/2, 220/2 in 538/2 k.o. S.... Kadar sodišče odloča o delitvi parcel oziroma določa parcelne meje, v sodnem postopku sodeluje tudi izvedenec geodetske stroke (134. člen Zakona o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 30/86), ki v skladu s pravili geodetske stroke izdela skico o poteku sodno določene meje (135. člen Zakona o nepravdnem postopku). Skica zamejničenja z izmeritvenimi podatki je sestavni del sodne odločbe in jo sodišče po njeni pravnomočnosti pošlje pristojnemu geodetskemu organu zaradi izvedbe v zemljiškem katastru (138. člen Zakona o nepravdnem postopku). Vpis sodno določene meje v zemljiškokatastrskem operatu nalaga geodetskemu organu tudi drugi odstavek 26. člena Zakona o zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74).

Kot izhaja iz že navedene sodbe Temeljnega sodišča v C, enote v C, so bile v obravnavanem primeru parcele deljene oziroma meje določene s skico z dne 28.8.1990, ki jo je izdelal izvedenec geodetske stroke. Skica je sestavni del sodbe z dne 3.10.1991, s katero so bile meje določene v sodnem postopku in jih je tožeča stranka lahko izpodbijala le s pravnimi sredstvi zoper to sodbo. Po podatkih iz pritožbenih spisov tožnica ni uspela niti s pritožbo, saj je bila ta s sodbo Višjega sodišča v F, opr. št. I Cp 383/92 z dne 23.10.1992 zavrnjena, niti z revizijo, saj je bila tudi ta s sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. II Ips 316/95 z dne 6.9.1995 zavrnjena oziroma zavržena.

Ker so se meje določale v sodnem postopku, tožena stranka v upravnem sporu ne more uspeti z ugovorom, da skice, ki je bila narejena brez njene vednosti, ne more priznati. V upravnem postopku namreč ni bil izpeljan mejni ugotovitveni postopek, temveč je prvostopenjski organ na podlagi 16. člena in 30. člena Zakona o zemljiškem katastru odločbo izdal v izvrševanju pravnomočne sodbe. Z prvostopenjsko odločbo je torej upravni organ le evidentiral novonastalo mejo med parcelami, tako kot je bila določena v izreku zgoraj citirane sodbe Temeljnega sodišča v C, enota D. Brezpredmetni pa so tožbeni ugovori, da tožnica ni lastnica parcel št. 221/2, 331, 537 in 221/6 k.o. S., saj te parcele niso bile predmet obravnavanega upravnega postopka. Tožena stranka je glede na navedeno po presoji sodišča utemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke in pravilno odgovorila na pritožbene navedbe.

Glede na navedeno torej izhaja, da so tožbeni ugovori v celoti neutemeljeni, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče je zato tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur. list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00).