Jedro

Tožnica je umaknila tožbo, ker za pravdo ni več imela pravnega interesa, prav tako niti ni bilo sporno, da prvo toženka ni izpolnila tožbenega zahtevka, ki se glasi na nedopustnost izvršbe. V takšnem primeru pa v zakonu ni podlage, da bi morala prvo toženka tožnici povrniti pravdne stroške.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje postopek ustavilo (I. točka izreka) in zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da ji prvo toženka povrne pravdne stroške (II. točka izreka).

2. Zoper takšen sklep se je zaradi nepravilne uporabe materialnega prava pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da sklep spremeni tako, da ji prizna stroške postopke in jih naloži v plačilo prvo toženki.

3. Prvo toženka je vložila odgovor na pritožbo in v njem predlagala, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku sledilo navedbam prvo toženke, da je Republika Slovenija obveznost plačila terjatve druge toženke po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VII Pg 12/2006, v celoti izpolnila na način, da je položila sodni depozit; da se je o vrstnem redu poplačila te terjatve drugo toženke do Republike Slovenije odločalo izključno v nepravdnem postopku opr. št. N 78/2013; da je bilo v tem postopku (pravnomočno) odločeno, da se iz denarnih sredstev v višini 726.054,62 EUR, ki so bila sprejeta v hrambo, prvo toženki izplača 168.949,49 EUR in banki S., d. d., 557.105,13 EUR, medtem ko zatrjevana pravica tožnice do prednostnega poplačila ni bila upoštevana in tožnica v nepravdnem postopku ni prejela nobenega poplačila.

6. Na podlagi teh (neprerekanih) trditev prvo toženke, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je z nakazilom zneska iz sodnega depozita na račun prvo toženke prenehal pravni interes tožnice za vodenje tega pravdnega postopka, saj ni več predmeta izvršbe, na katerem je ta uveljavljala nedopustnost izvršbe, tj. terjatev na kateri zatrjuje boljši vrstni red. Ker tožnica tudi ni zatrjevala, da je prvo toženka izpolnila tožbeni zahtevek, je sodišče prve stopnje njen zahtevek za povračilo stroškov zavrnilo.

7. Tožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema, da bi moralo sodišče prve stopnje analizirati vsebino predloga in sklepa o delitvi položenega zneska, ki da je tožnico neutemeljeno izločil kot upravičenca do poplačila. Sklep o razdelitvi sodnega depozita je namreč pravnomočen, kar pomeni, da je bilo sodišče prve stopnje nanj vezano in njegove pravilnosti niti ni smelo preizkušati. Tudi sicer pa tožnica šele v pritožbi prvič navaja, da naj bi bila neutemeljeno izločena iz razdelitve sodnega depozita, kar je prepozno (prvi odstavek 337. člen ZPP).

8. Nedovoljene pritožbene novote so tudi navedbe pritožnice, da je Republika Slovenija preostanek plačala v stečajni postopek (tožnica v postopku na prvi stopnji ni prerekala navedb prvo toženke, da je terjatev drugo toženke do Republike Slovenije po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VIII Pg 3219/2012 (prej VII Pg 12/2006) v celoti prenehala z razdelitvijo sodnega depozita).

9. Tožnica je torej umaknila tožbo, ker za pravdo ni več imela pravnega interesa, prav tako niti ni bilo sporno, da tožena stranka ni izpolnila tožbenega zahtevka, ki se glasi na nedopustnost izvršbe. V takšnem primeru pa v zakonu ni podlage, da bi morala prvo toženka tožnici povrniti pravdne stroške, zato je sodišče prve stopnje tožničin zahtevek za povračilo stroškov utemeljeno zavrnilo.

10. Ostale pritožbene navedbe (o tem kako so potekali stečajni/izvršilni postopki in o tem ali je bila tožnici v stečajnem postopku priznana ločitvena pravica) za odločitev niso relevantne, zato višje sodišče nanje ni posebej odgovarjalo (prvi odstavek 360. člen ZPP).

11. Glede na vse navedeno pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. čl. ZPP).