Jedro

Dajatveni del sklepa o izvršbi pomeni odločanje o obstoju upnikove terjatve, zato ga ni mogoče šteti za izvršilno dejanje v smislu 2. odst. 76. čl. ZIZ. Tega dela sklepa pri ustavitvi izvršbe zaradi uspešno opravljenega poplačila upnika sodišče ne sme razveljaviti, saj bi s tem nenazadnje poseglo v pravnomočno razsojeno stvar (12. točka 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), v konkretnem primeru pa bi bila (bivšemu) dolžniku lahko tudi odvzeta možnost ugovora pravnomočno razsojene stvari (prim. 3. odst. 43. čl. ZIZ).

Izrek

1) Pritožbi se deloma ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: " Sklep o izvršbi opr. št. Ig 97/00872 z dne 9.12.1997 se razveljavi v drugi točki izreka in se izvršilni postopek ustavi." 2) Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v celoti razveljavilo svoj sklep o izvršbi opr. št. Ig 97/00872 z dne 9.12.1997 in ustavilo izvršilni postopek, ker naj bi upnik umaknil predlog za izvršbo. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je predujem za izvršitelja založil, zato ni pogojev za ustavitev izvršbe. Pritožba je deloma utemeljena. Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da so upnikove pritožbene navedbe nerelevantne, saj sodišče prve stopnje postopka ni ustavilo iz razloga, ker naj ne bi bil plačan predujem, kot zmotno misli pritožnik (3. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), temveč iz razloga, ker naj bi upnik predlog za izvršbo umaknil (1. in 2. odst. 43. čl. ZIZ). Zato se je sodišče druge stopnje omejilo na preizkus izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, saj upnik predloga za izvršbo sploh ni umaknil, temveč je z vlogo z dne 12.2.2001 (list. št. 32) oz. z dne 13.2.2001 (list. št. 35) samo sporočil, da je dolžnik svojo obveznost v celoti poravnal. To pomeni, da je bila izvršba (uspešno) končana, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je izvršilni postopek ustavilo, vendar ne bi smelo razveljaviti sklepa o izvršbi v celoti. V primeru ustavitve izvršbe je potrebno razveljaviti opravljena izvršilna dejanja (2. odst. 76. čl. ZIZ), ne pa nujno tudi vseh pravnih dejanj sodišča, opravljenih v izvršilnem postopku. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je sestavljen iz dela, ki nalaga dolžniku, da v zakonskem roku plača terjatev (t.i. kondemnatorni ali dajatveni del sklepa) ter dela, s katerim se dovoli oprava izvršbe za poplačilo terjatve (t.i. dovolitveni del - prim. 2. odst. 44. čl. ZIZ). Dajatveni del sklepa o izvršbi pomeni odločanje o obstoju upnikove terjatve, zato ga ni mogoče šteti za izvršilno dejanje v smislu 2. odst. 76. čl. ZIZ. Tega dela sklepa pri ustavitvi izvršbe zaradi uspešno opravljenega poplačila upnika (pri čemer ni pomembno, ali je bil upnik poplačan iz sredstev izvršbe ali pa je dolžnik tekom izvršilnega postopka prostovoljno plačal terjatev) sodišče ne sme razveljaviti, saj bi s tem nenazadnje poseglo v pravnomočno razsojeno stvar (12. točka 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), v konkretnem primeru pa bi bila (bivšemu) dolžniku lahko tudi odvzeta možnost ugovora pravnomočno razsojene stvari (prim. 3. odst. 43. čl. ZIZ). Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravno napačna v delu, ki se tiče razveljavitve sklepa o izvršbi v dajatvenem (prva točka izreka izpodbijanega sklepa) in posledično tudi stroškovnem delu (tretja točka izreka izpodbijanega sklepa), je sodišče druge stopnje pritožbi deloma ugodilo in na podlagi 3. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ izpodbijani sklep spremenilo, kot izhaja iz prve točke izreka tega sklepa. Upnik mora sam nositi svoje pritožbene stroške, ker je s pritožbo uspel samo v sorazmerno majhnem delu, saj je v pritožbi predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in smisleno nadaljevanje izvršbe (prim. 3. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).