Jedro

Toženka je javna agencija, na katero so s strani države prenesena pooblastila za odločanje, in je pri odločanju o javnopravni stvari dolžna spoštovati pravila poštenega postopka, ki veljajo za upravni postopek, določba 34.a člena ZPOP-1 pa uporabe splošnih določil postopka po ZUP ne izključuje.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije št. 303-4-02165/2020/2 z dne 23. 6. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu (sedaj Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije) v ponoven postopek.

Obrazložitev

Potek upravnega postopka

1.Z izpodbijanim sklepom je Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, sedaj Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje investicij, podjetništva in internacionalizacije (v nadaljevanju agencija ali toženka) zavrgla tožničino vlogo, št. 303-4-02165/2020/1 z dne 14. 4. 2021, s katero se je tožnica prijavila na Javni poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov podjetjem v gostinstvu in turizmu v času epidemije COVID-19/2 z dne 8. 4. 2021 (v nadaljevanju javni poziv), in odločila, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da tožničina vloga z dne 14. 4. 2021 ni popolna. V skladu s pozivno dokumentacijo je mogoče vlogo oddati oziroma podpisati le s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Vlogo mora podpisati zakoniti zastopnik, ali s strani zakonitega zastopnika pooblaščena oseba, kar ta dokazuje z vlogi priloženim skeniranim pooblastilom. Vlogo je s kvalificiranim digitalnim potrdilom e-podpisal A. A., ki ni tožničin zakoniti zastopnik, pooblastilo za podpis s strani zakonite zastopnice pa vlogi ni bilo priloženo. Ker torej vloge ni podpisala pooblaščena oseba, jo je agencija kot nepopolno zavrgla.

Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu

3.Tožničina zakonita zastopnica v tožbi navaja, da je za podpis prijave pooblastila svojega moža, pooblastilo pa priložila prijavi oziroma je tako mislila. Glede na navedbe v izpodbijanem sklepu predvideva, da se pooblastilo ni pravilno shranilo in ni bilo priloženo prijavi. Meni, da bi jo moral program, preko katerega je vložila prijavo, opozoriti, da pooblastilo ni bilo priloženo, če že program ni obveščal o napaki, pa bi bilo pošteno, da bi jo vsaj ministrstvo (pravilno agencija) pozvalo k dopolnitvi prošnje oziroma vloge, kot je to v navadi pri drugih državnih organih. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

4.Toženka v odgovoru na tožbo med drugim navaja, da je izvajala javni poziv, pri katerem gre za javnopravno stvar in ne za odločanje o tožničini pravici. Iz tega razloga se je postopek vodil po Zakonu o podpornem okolju za podjetništvo (v nadaljevanju ZPOP-1) ob smiselni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Dodaja, da je javni poziv določal, da dopolnitev nepopolne vloge ni mogoča. Poleg tega se 27. člen ZPOP-1 v predmetnem javnem pozivu ne uporablja, zato ni pravne podlage, v skladu s katero bi morala toženka tožnico pozivati k dopolnitvi vloge. S podpisom izjave o strinjanju s pozivnimi pogoji se je tožnica strinjala z zahtevami javnega poziva, torej je pristala tudi na pravila glede dopolnjevanja nepopolnih vlog. Sodišču, katerega sodna presoja bi morala biti po njenem mnenju zadržana, toženka predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

5.V dodatni vlogi tožnica navaja, da je pri oddajanju vloge program takoj izdal opozorilo, če je bil napačno vpisan naslov, davčna številka ali kakšen drug podatek, ni pa opozoril, da se pooblastilo ni shranilo. Verjetno je, da A. A. ni pravilno shranil pooblastila, možno pa je tudi, da pooblastilo ni bilo shranjeno zaradi preobremenjenosti strežnika, preobremenjenosti spletne aplikacije ali nihanja napetosti v električnem omrežju in izpada električnega napajanja. Ker je torej možno, da se pooblastilo ni shranilo zaradi tehničnih pomanjkljivosti, meni, da je treba razsoditi v njihov prid.

K izreku

6.Tožba je utemeljena.

7.Ker med strankama relevantno dejansko stanje, to je, da prijavi na javni poziv ni bilo priloženo pooblastilo zakonite zastopnice podpisniku vloge, ni sporno, je v zadevi ključno vprašanje, ali bi morala toženka tožnico na to pomanjkljivost opozoriti.

8.Kot pravilno ugotavlja toženka, gre v tej zadevi za javnopravno stvar, zaradi česar se smiselno uporabljajo določbe ZUP. Ukrepi za spodbujanje podjetništva in organiziranost na tem področju ter postopki za dodeljevanje javnih sredstev, namenjenih oblikovanju podpornega okolja za podjetništvo, so urejeni z ZPOP-1. Naloge za spodbujanje podjetništva in zagotavljanje učinkovitega podjetniškega okolja izvajata ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, in agencija (toženka), financiranje pa se skladno s prvim odstavkom 6. člena ZPOP-1 zagotavlja iz državnega proračuna in drugih domačih in tujih virov, kar po presoji sodišča pomeni, da gre za javnopravno zadevo in se posledično pri postopku predmetnega javnega poziva poleg določb ZPOP-1 smiselno uporabljajo določila ZUP (4. člen ZUP).

9.Res je, da 34.a člen ZPOP-1, ki ureja postopek izvedbe javnega poziva, v petem odstavku določa, kateri členi navedenega zakona se smiselno uporabljajo za javni poziv, pri čemer ne omenja 27. člena ZPOP-1, ki se torej pri izvedbi postopka javnega poziva ne uporablja. Vendar pa to ne pomeni, da ni pravne podlage, v skladu s katero bi morala toženka tožnico pozivati k dopolnitvi vloge. Toženka je javna agencija, na katero so s strani države prenesena pooblastila za odločanje, in je pri odločanju o javnopravni stvari dolžna spoštovati pravila poštenega postopka, ki veljajo za upravni postopek, določba 34.a člena ZPOP-1 pa uporabe splošnih določil postopka po ZUP ne izključuje.

10.Sodišče je v primerljivih zadevah že opozorilo na določbo tretjega odstavka 34.a člena ZPOP-1, ki določa, da je sprememba vloge dopustna do odločitve o dodelitvi sredstev, pri tem pa se glede vrstnega reda popolnih vlog šteje, da je bila spremenjena vloga znova vložena. Po presoji sodišča se navedeno določilo nanaša tudi na možnost vsebinske spremembe vloge, kar pomeni, da možnost spremembe vloge še toliko bolj velja v primeru zgolj formalne dopolnitve vloge. Poleg tega pa se, kot že rečeno, v postopku javnega poziva smiselno uporabljajo določila ZUP, ki v prvem odstavku 67. člena določa, da vloge, ki je nepopolna ali nerazumljiva samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, pač pa mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in vložniku določiti rok za popravo vloge.

11.Na drugačno presojo ne vpliva toženkina navedba, da je tožnica s podpisom izjave o strinjanju s pozivnimi pogoji pristala na pravila glede dopolnjevanja nepopolnih vlog. Skladno z določbami 153. člena Ustave mora biti tudi javni poziv v skladu z veljavno zakonodajo in Ustavo. To pa pomeni najmanj to, da ne sme dopuščati izvedbe nepoštenega postopka.

12.Prav tako za presojo ni relevantna toženkina navedba, da gre za skrajšan ugotovitveni postopek. Tudi če bi šlo za tak postopek, to še ne pomeni (kot že pojasnjeno), da lahko poteka v nasprotju s temeljnimi procesnimi garancijami, ki jih zagotavlja Ustava. Med temeljna načela poštenega postopka, ki izhajajo iz 22. člena Ustave RS (enako varstvo pravic), pa v okviru pravice do izjave spada tudi možnost, da stranka odpravi formalne pomanjkljivosti v vlogi, kot jo ZUP ureja v 67. členu.

13.Sodišče še dodaja, da toženka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa niti ni navedla, katere so tiste pravno relevantne okoliščine ter materialnopravna podlaga, zaradi katerih tožnica ne bi smela dopolniti vloge z ustreznim pooblastilom. Če toženka meni, da formalna dopolnitev vloge (naknadna predložitev ustreznega pooblastila) ni dopustna, bi morala v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navesti ustrezno pravno podlago za takšno odločitev, vendar tega ni storila. Zgolj navedba določil iz javnega poziva brez ustrezne navedbe zakonske določbe, na podlagi katerega je formalna dopolnitev vloge onemogočena, ne zadošča za zakonito izdano odločbo, saj ne zadosti standardu obrazloženosti upravnega akta (214. člen ZUP). Za pošten postopek je bistveno, da ima oseba, katere pravice, obveznosti ali pravne koristi so predmet postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kakor tudi glede pravnih vidikov zadeve. Navedeno lahko poda samo, če je upravni akt ustrezno obrazložen, četudi gre za skrajšani postopek, saj je v nasprotnem primeru kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije in pravica do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic.

14.Glede na navedeno, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter na podlagi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovljenem postopku je upravni organ v skladu s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Ob upoštevanju zgoraj navedenega bo moral tožnici omogočiti, da formalno pomanjkljivost svoje vloge odpravi.

15.Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

-------------------------------

1Komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 15 dni (prvi odstavek). Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se zavržejo (drugi odstavek).

2Sodbe Upravnega sodišča II U 213/2021 z dne 3. 11. 2021, I U 134/2021 z dne 23. 11. 2021, IV U 127/2021 z dne 15. 3. 2022 in druge.